Na novinarski konferenci bomo izvedeli kako lahko vsak dan poskrbimo za zdravje žil. Slišali bomo kaj je periferna arterijska bolezen (PAB), kronična venska bolezen, kateri so vzroki in nevarnosti ateroskleroze, povišanega holesterola in LDL v krvi ter o pomembnosti pravočasnega zdravljenja, pa tudi o drugih aktualnih temah.
Imam družinsko hiperholesterolemijo. Ker načrtujem nosečnost sem v dilemi saj sem na medmrežju prebrala, da v času nosečnosti in dojenja zdravil proti zvišanju holesterola ne smem jemati.
Odkrito o srčno-žilnih boleznih v Sloveniji. Kako se razvije ateroskleroza, tromboza, kaj so dejavniki tveganja in kako jih zdravimo.
Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
Ljudi, ki so imeli povišan sladkor v krvi oziroma so povedali, da so diabetiki smo opozorili, da povečane vrednosti krvnega sladkorja povzročajo okvare malih žil oči in ledvic ter okvaro živcev, dolgotrajna sladkorna bolezen pa pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko ožilje ter ožilje udov in lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) uda. Da bi se izognili zapletom, je treba tudi vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati.
Ob dnevu žil spoznajte, katere bolezni žil so najpogostejše, njihove vzroke in posledice ter kako se te bolezni odražajo v povezavi z boleznijo covid- 19.
Pnevmokokne okužbe lahko delno preprečimo z obvladovanjem kroničnih bolezni, opustitvijo kajenja in z izogibanjem prenapolnjenim prostorom v sezoni okužb dihal ter s preprečevanjem gripe. Poleg teh splošnih ukrepov je pomembno tudi preprečevanje okužb s pomočjo pnevmokoknega cepiva.
Letos bomo govorili predvsem o: periferni arterijski bolezni (PAB), aterosklerozi, nevarnosti povišanega holesterola, še posebno LDL v krvi in pomembnosti zdravljenja, pa tudi o aktualnih temah kot sta covid-19 in vnetje žil ter pomen hitrega ukrepanja ob pojavu akutnih zapor na srčnih in možganskih arterijah.
Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki kadilcem pomeni priložnost za opustitev kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času COVID–19 pa predstavlja dodatne koristi za zdravje.
Najbolj pomembno pa je zavedanje, da so izmed vseh najbolj ogrožene osebe, ki imajo poleg zvišanega holesterola pridružene še druge, tako imenovane poglavitne dejavnike tveganja za aterosklerozo, kamor sodijo kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in neustrezna prehrana.
