Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
Virus SARS-CoV-2 prvenstveno povzroča akutne respiratorne težave, ob tem pa se pri približno tretjini bolnikov pojavi tudi nevrološka prizadetost in sicer predvsem glavobol, motnje zavesti in parestezije. Pri bolnikih s kovid-19 je bolj pogosta tudi možganska kap.
Ob svetovnem dnevu možganske kapi, 29. 10. 2020, so naši zdravniki sodelovali v različnih radijskih oddajah ter v televizijski oddaji Dobro jutro, kjer so govorili o znakih možganske kapi, kako jo preprečiti ter kako možganska kap poteka pri bolnikih s Covid-19.
Možganska kap je pogostejši zaplet Covid-19 kot gripe.
Na žalost so bolniki z atrijsko fibrilacijo in sladkorno boleznijo bolj nagnjeni k nastanku možganske kapi, ki doleti kar četrtino odraslih, med katerimi je približno 30 % bolnikov delovno aktivnih …
Poznavanje vrednosti krvnega tlaka in holesterola pomembno vpliva na naše zdravje.
Izogibanje škodljivim substancam ter dobro počutje znižata tveganje za nastanek možganske kapi.
Z zdravim načinom življenja, ki vključuje redno telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje, zmanjšamo tveganje za nastanek možganske kapi.
Ob obeležitvi Svetovnega dne možganske kapi vam svetujemo tudi po telefonu!
Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30% le-teh jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo COVID-19.
