Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ga ima približno 40 % odraslih in kar okoli 70 % starejših. Zvišan krvni tlak ne boli, je pa dolgoročno škodljiv. Odkrijemo ga le tako, da si ga izmerimo. Svetovna liga za hipertenzijo prav vsakemu priporoča meritev vsaj enkrat na leto.
Pred leti je bila luskavica obravnavana kot bolezen, ki prizadene zgolj kožo in sklepe. Novejše raziskave pa kažejo, da je luskavica sistemska vnetna motnja, ki je lahko povezana z različnimi sočasnimi boleznimi.
Zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni, kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija je izjemno pomembno. Pri tem je zelo pomembno tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen.
Kaj je pomembno vedeti o možganski kapi in kako jo doživljajo tisti, ki so jo utrpeli. Vabljeni, da preberete ali prisluhnete novinarski konferenci ob svetovnem dnevu možganske kapi.
Vabljeni k ogledu predavanja o možganski kapi, ki je potekalo 11. oktobra. Predaval je nevrolog Luka Notar, dr. med. Najlepša hvala tudi eni od udeleženk predavanja.
Vsako leto 4.000 ljudi doživi možgansko kap, nenadno motnjo delovanja možganov zaradi nezadostne oskrbe s krvjo. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost. Kaj lahko storimo?
Eden od najpomembnejših dejavnikov uspešnega zdravljenja je čas. Kasneje ko bolnik pride do zdravniške pomoči, manj možnosti ima za okrevanje.
Pravočasna diagnoza je za okrevanje bolnika pomembna. Bo umetna inteligenca omogočala hitrejšo diagnostiko?
Študija Univerze v Göteborgu kaže, da ljudje, ki so po možganski kapi štiri ure na teden telesno aktivni, dosežejo boljše funkcionalno okrevanje v šestih mesecih.
Še do 17. 5. v naši Posvetovalnici za srce potekajo brezplačne meritve v okviru Meseca možganske kapi. Obvezno je predhodno naročanje.
