Možganska kap, srčni infarkt in nestabilna angina pektoris zahtevajo takojšnje ukrepanje, ki lahko reši življenje. Spoznajte opozorilne znake, pravilno ukrepanje in kako lahko zmanjšate tveganje za njihov nastanek.

Če pri sebi ali bližnjem opazite spodaj opisane znake, ne odlašajte in nemudoma pokličite na telefonsko številko 112, (klic v sili, hitra zdravniška pomoč)!

Kako pravilno poklicati 112?

Ko opazite znake nujnega stanja, ohranite mirno kri, kolikor je le mogoče, in takoj pokličite številko 112. Dispečerju boste najbolj pomagali, če jim boste jasno in po vrstnem redu povedali naslednje podatke:

  • KDO kliče: Povejte svoje ime in priimek ter telefonsko številko (če se zveza prekine, vas bodo poklicali nazaj).
  • KAJ se je zgodilo: Na kratko opišite težavo (npr. “Moški se je zgrudil, sumimo na srčni infarkt,” ali “Gospa ne more premakniti desne roke in nerazločno govori”).
  • KJE se je zgodilo: Navedite natančen naslov, nadstropje, številko stanovanja, priimek na zvoncu. Če ste na terenu, opišite prepoznavne znake v okolici.
  • KDAJ se je zgodilo: Povejte, kdaj natančno so se simptomi začeli oziroma koliko časa že trajajo.
  • KDO potrebuje pomoč: Povejte približno starost obolelega in ali ima morda že znane predhodne bolezni srca.
  • Kakšno je STANJE bolnika: Povejte, ali je oseba pri zavesti in ali normalno diha.

 Pomembno opozorilo ob klicu:

  • Nikoli ne prekinite klica prvi! Pogovor vedno zaključi dispečer na drugi strani linije.
  • Poslušajte navodila: Dispečer vam bo prek telefona dajal natančna navodila, kako pomagati bolniku do prihoda reševalcev. Sledite jim korak za korakom.
  • Pripravite pot: Če je le mogoče, naj nekdo počaka reševalce pred stavbo ali ob cesti (pazite na svojo varnost), da ne izgubljajo dragocenih sekund z iskanjem pravega vhoda.

Možganska kap

dan mozganske kapi

Ob hitrem ukrepanju je mogoče bistveno izboljšati možnosti za okrevanje. Kako prepoznati prve znake in zmanjšati dejavnike tveganja?

Akutna srčna odpoved (popuščanje srca)

To je nenadno, hudo poslabšanje delovanja srca, zaradi česar telo ne dobi dovolj krvi, tekočina pa začne zastajati v pljučih.

Glavni znaki: Nenadno in hudo dušenje (občutek pomanjkanja zraka), ki se močno poslabša v ležečem položaju. Oseba mora sedeti, da sploh lahko diha. Pojavijo se lahko hropenje, hitro bitje srca in modrikaste ustnice.

Kaj storiti: Osebo namestite v sedeč položaj s spuščenimi nogami in takoj pokličite pomoč, 112. Če oseba izgubi zavest in ne diha, takoj pričnite s temeljnimi postopki oživljanja (stisi prsnega koša in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja – AED).

Srčni infarkt

Nujno zdravstveno stanje, pri katerem šteje vsaka minuta. Spoznajte njegove najpogostejše znake, dejavnike tveganja in pravilno ukrepanje.

Življenjsko nevarne motnje srčnega ritma (aritmije)

Nekatere motnje ritma (npr. ventrikularna fibrilacija) povzročijo, da srce namesto črpanja krvi le še trepeta, kar vodi v takojšnjo zaustavitev krvnega obtoka.

Glavni znaki: Nenadna izguba zavesti, prenehanje dihanja ali le še posamezni krčeviti vdahi (hropenje). Lahko se pred tem pojavi hudo, nenadno razbijanje srca in vrtoglavica.

Kaj storiti: : Če oseba neodzivno leži in ne diha, gre za srčni zastoj. Takoj pokličite 112 in pričnite s temeljnimi postopki oživljanja (stisi prsnega koša in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja – AED).

Nestabilna angina pektoris

Nestabilna angina pektoris je resno opozorilo, da je srce ogroženo. Spoznajte njene značilne simptome, dejavnike tveganja in ukrepajte pravočasno.

Akutna disekcija aorte

Gre za izjemno nevarno stanje, ko se natrga notranja plast stene glavne telesne odvodnice (aorte).

Glavni znaki: Nenadna, izjemno huda in ostra bolečina v prsnem košu, za katero bolniki pravijo, da “trga ali reže”. Bolečina se pogosto seli in širi v hrbet med lopatice ali v trebuh.

Kaj storiti: Takoj pokličite 112. To je kirurški nujni primer, kjer šteje vsaka sekunda. Oseba mora mirovati in se ne sme naprezati.

Simona Legiša: Povišan krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal

S hipertenzijo se v Sloveniji spopada okoli 40 % odrasle populacije. Hipertenzija ne boli, deluje pa škodljivo na dolgi rok. Naj ne bo prepozno diagnosticirana!