Intrevju je opravila: Jasna Jukić Petrovčič, vodja Posvetovalnice za srce na društvu; Foto: Arhiv RKS
Revija Za srce že vrsto let ozavešča o zdravju srca, žilja in ohranjanju življenja. Med strokovnimi vsebinami odpiramo tudi vprašanje, kako znanje približati najmlajšim – tistim, ki bodo nekoč stali ob strani svojim vrstnikom, staršem ali starim staršem. Naš tokratni sogovornik, Matic Slapšak, pisatelj in samostojni strokovni sodelavec na Rdečem križu Slovenije, je eden redkih, ki mu to uspeva na prav poseben način.
S kombinacijo humanitarnega dela, izkušenj s terena in ljubezni do pripovedovanja zgodb piše poučne pravljice o medvedu Henriju, knjižnem junaku, ki otrokom prijazno razlaga, kaj pomeni skrbeti za zdravje srca, kaj je pogum, pomen prve pomoči in kako prepoznati trenutek, ko lahko nekomu rešiš življenje.
Z njim smo se pogovarjali o prvi pomoči, ustvarjalnem procesu ter o tem, zakaj otroci presenetljivo dobro razumejo, kako dragoceno je življenje.
Foto: Matic Slapšak s svojimi poučnimi pravljicami
Gospod Slapšak, ste pisatelj, tako za odrasle kot tudi za otroke, zaposleni ste pri Rdečem križu Slovenije (RKS). Prosim, da se predstavite bralcem naše revije in spletne strani ter opišete, kako združujete delo v humanitarni organizaciji in ustvarjanje knjig?
Po izobrazbi sem diplomirani organizator manager. Sem samostojni strokovni sodelavec za odnose z javnostmi pri RKS. Že od malega rad pišem, zato sem pristal v odnosih z javnostmi. Tu imam že dvajset let izkušenj v različnih podjetjih, dobra tri leta sem na RKS. Vedno rad izpostavim, da imam občutek, da sem res sodim. Naše delo, ki ga tu opravljamo, ima nek namen. Na koncu dneva si rečem: »Nekaj dobrega smo naredili. Nekaj smo premaknili. Nekomu smo pomagali.«
Delo pri RKS je v meni prebudilo oz. postavilo na plano to neko dobroto, ki jo imam v sebi, to željo pomagati. Od nekdaj sem rad pomagal drugim, v šoli pri domačih nalogah, pri pisanju spisov, pri učenju, pri dajanju zapiskov ali pri čemerkoli drugem. Tudi, ko me nekdo pokliče ob najbolj nemogoči uri in me vpraša: »Joj, a bi lahko?«, mu rečem: »Ja, lahko.« Prevečkrat sem dal druge na prvo mesto in nase pozabil. Tako prideva do pisanja. Pri pisanju postavim sebe na prvo mesto na ta način, da odklopim vse ostalo in pišem. Pravljice pri RKS pišem v prostem času. Dela v službi je res veliko in mi ne dopušča, da bi se v službenem času usedel in pisal pravljice. Zdi se mi, da ljudje še vedno premalo poznajo, kaj vse pri RKS počnemo. Običajno pomislijo na prehranske pakete in zbiranje oblačil. Imamo ogromno drugih področij: krvodajalstvo, prva pomoč, odziv na nesreče, področje migracij, pomoč ljudem, ki so v socialni stiski, vedno bolj prihaja v ospredje tudi prva psihološka pomoč oz. psihosocialna podpora. Sam kot strokovni sodelavec za odnose z javnostmi vsem ostalim strokovnim sodelavcem nudim oporo, podporo. Navdiha iz dela v samih pravljicah ni toliko izrazitega, zato ker so to pravljice za področje prve pomoči, ki ni moje strokovno področje.
Pri RKS organizirate različne delavnice na temo prve pomoči. Jih lahko na kratko opišete, predvsem tiste, kjer učite temeljnih postopkov oživljanja?
RKS ima javno pooblastilo za usposabljanje inštruktorjev za izvedbo tečajev prve pomoči. Imamo 117 ekip prve pomoči po celi Sloveniji, ki jih sestavljajo prostovoljci. Pri nas namreč veliko temelji na prostovoljski bazi, čeprav smo zaposleni profesionalci. Tečaji so različni, od začetnih za laike do nadaljevalnih, izobražujemo reševalce iz vode, reševalce na smučiščih itn. Potem so tu še prikazi in delavnice prve pomoči za osnovne, srednje šole ter vrtce. Radi povemo, da zgolj enkrat opravljen tečaj iz prve pomoči, ko delaš izpit za avto in ga potem nikoli več ne obnoviš, pozabiš. Smernice glede oživljanja se spreminjajo na pet let. Ravno v jeseni 2025 so izšle nove. Temeljni postopki oživljanja so krovni dežnik, ki vse te tečaje pokrivajo. Svetovni dan oživljanja je 16. oktobra in takrat imamo odmevno akcijo Slovenija oživlja.
Kako vidite vlogo humanitarnih organizacij pri vzgoji otrok o prvi pomoči? Kako reagirati v vsakdanjih situacijah, kako se pravilno odzvati?
Otroci si zelo želijo teh znanj. Zato si je RKS dvanajst let prizadeval, da je prva pomoč prišla v kurikulum osnovnih šol. Prvi korak je storjen, saj je prva pomoč del obveznih izbirnih vsebin v zadnji triadi osnovnih šol. Delamo na tem, da bomo prišli še v prvih šest razredov osnovne šole in tudi v predšolsko vzgojo. Ta odziv na terenu, ki ga vidimo, ko damo učne lutke na tla, je neverjeten. Otroci so tisti, ki prvi pristopijo in nato starše pritegnejo s tem, da jih spodbujajo, naj poskusijo, da jim bodo oni pomagali z vajami. Otroci ogromno vejo, ta vsebina jih zanima. Zato smo začeli izdajati poučne pravljice o prvi pomoči, ki so postale naš učni pripomoček, da lahko gremo z njimi v vrtce in prvo triado osnovnih šol.
Ne samo s knjigami, zraven, če je le mogoče, pridemo še z našo maskoto, našim medvedom Henrijem.
Avtor z najmlajšimi poslušalci pravljice.
RKS vsako leto skupaj z območnimi združenji organiziramo lokalna, nato regijska preverjanja in na koncu državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči. S tem, da v šolah še niso ekipe. Zelo se izogibamo izrazu tekmovanje, kajti to ni tekmovanje, ampak preverjanje. Ko enkrat vidiš te otroke na preverjanjih, ki se pripeljejo iz cele Slovenije in morajo nekateri vstati v soboto ob tretji uri zjutraj, da so pravi čas na srečanju – to so sami široki nasmehi, nobenega ne zanima mobilni telefon, pomagajo pripraviti prizorišče. Vidi se, da so ti otroci že vzgojeni tako, da pomagajo. Vedno jim rečem: »Jaz upam, da če se mi kdaj kaj zgodi, da bo nekdo od vas nekje blizu.« Zadnji primer iz Črnuč, ko je bil poškodovan kolesar, so mu otroci pomagali. Predlani v Celju na glavni železniški postaji je gospod doživel srčni zastoj in so mu pomagali srednješolci. Gospod je preživel ravno zato, ker so mladostniki takoj prepoznali stanje, vedeli, kako pristopiti in pravilno pomagali. Če bomo z vsem tem, kar delamo, ozavestili ljudi, kako pomagati ter da se ob tem reši eno samo življenje, smo ogromno naredili.
Kako se je rodila ideja o knjižnem junaku? Zakaj ravno medved kot glavni lik in od kod mu ime?
Naš Henri je ime dobil po ustanovitelju Rdečega križa, Henryju Dunantu. Zakaj ravno medved, ne vem, a si mislim, ker je močan, je dobrodušen in nasmejan. Pa tudi otroci imajo radi medvedke. Medved kot tak je že obstajal v ideji še preden sem jaz prišel na RKS in sem rekel: »Kamorkoli gremo na raznorazne dogodke, z maskoto lažje privabimo ljudi.« Nad maskoto sem bil navdušen takoj, ko sem Henrija videl v majici, kratkih hlačah in supergah. Upam, da bodo letos prišli mali plišasti Henriji, da jih bodo otroci imeli za tolažbo.
Medved Henri kot maskota je bil prvič z nami maja 2023 v Kopru na državnem preverjanju. Od takrat hodimo z njim po dogodkih. Otroci, mladina, odrasli, starejši so vsi tako navdušeni nad njim, da se želijo z njim fotografirati, ga objeti, saj je mehak, se skupaj z njim smejejo, saj ima širok nasmeh. Res je medved Henri dobro sprejet. Kamorkoli pridemo, ga imajo radi.
V naši reviji se dotikamo tematik zdravja srca, ožilja, ohranjanja življenja. Zato bi vas prosila, da predstavite svoje knjige o Medvedu Henriju, kjer se dotikate tudi tematike o prvi pomoči, o srčnem zastoju, ki ga v Sloveniji vsak dan doživi štiri do pet oseb.
Glede pisanja pravljic o medvedu Henriju se je začelo tako, da smo pomislili, kaj še potrebujemo poleg maskote. Kolega, Željko Malić, naš samostojni strokovni sodelavec za prvo pomoč je predlagal, da bi imeli zbirko knjig za otroke, poučnih pravljic o prvi pomoči.
Prijazni medved Henri.
Knjiga »Medved Henri in klic na 112« je prva zato, ker imamo še odrasli včasih težavo, katero številko poklicati, ko se nekaj zgodi. V knjigi se porod nepričakovano začne doma, kjer je starejši otrok sam doma z mamo. Oče je na službeni poti in me ljudje vprašajo, če je lik očeta po meni. Ne, lik ni po meni, čeprav sem jaz zamudil rojstvo svojega prvega otroka, sina. Zato smo še dvakrat ponovili in obakrat sem bil zravenJ. Torej, to je bil navdih, kaj vse se lahko zgodi, ko je starejši otrok sam z nosečo mamo doma.
Druga in tretja knjiga sta konkretno o srcu, srčnem zastoju, prvi pomoči in oživljanju. To sta »Medved Henri in srčni zastoj«, kjer smo se povezali Nogometno zvezo Slovenije preko UEFA-e, ki ima program, imenovan GOAL »Go And Save a Life« oz. »Pojdi in reši življenje«. Tu se ogromno dela na temeljnih postopkih oživljanja, saj je vedno več primerov srčnega zastoja med igralci, sodniki in trenerji, pa tudi na splošno v športu. Tretja knjiga je »Medved Henri in največja zmaga«, ki je nastala v sklopu projekta »Prevention in Action« oz. »Aktivni v preventivi«. Gre za mednarodni projekt, kjer je sodelovalo pet nacionalnih društev iz Portugalske, Španije, Italije, Madžarske in Slovenije. V tej knjigi ozaveščamo o kroničnih nenalezljivih boleznih s poudarkom na srčno-žilnih boleznih in diabetesu ter zdravi prehrani. Pri tem smo vključili še srčni zastoj. Potem je tu še knjiga »Medved Henri in nesreča na bajerju«. Ko otroci tekajo po ledu, hitro komu zdrsne in se poškoduje oz. pade v ledeno vodo. Otroci morajo spoznati, da je igra krasna stvar, a da je vseeno potrebno biti previden. Na naših delavnicah poudarjamo pomen varnosti. Vedno se zgodbe končajo lepo, saj otroci rešijo življenje.
Vse knjige pregleda naš Strokovni center za prvo pomoč pri RKS. Ne samo vsebina in nasveti, tudi vse ilustracije so pravilne, kot bi bile v učbeniku oziroma v priročniku o prvi pomoči.
So tudi v drugih državah »posvojili« Henrija ali prevedli knjige?
Knjigo Medved Henri in največja zmaga smo prevedli v angleščino že v samem začetku, nato pa je ostalo nekaj denarja znotraj projekta in smo knjigo prevedli še v italijanščino, madžarščino, portugalščino in španščino. Henri kot maskota je prav naša, zato ima tudi logotip RKS.
V katero smer se bo razvijal medved Henri?
Naša želja je, da postane medved Henri še bolj prepoznan, saj vidimo odličen odziv v mnogih drugih nacionalnih društvih Rdečega križa. Intenzivno delamo na tem, da ga bomo tudi izven meja Slovenije zaščitili kot lik RKS. Z državami bivšega Balkana veliko sodelujemo tudi na drugih projektih in pri njih je ogromen interes, da bi knjige prevedli v jezike bivše države. Tudi IFRC, Mednarodni federaciji društev rdečega križa in rdečega polmeseca, smo na konferenci v Ženevi pokazali ta projekt in so bili navdušeni.
Kako nastajajo te pravljice? Kje dobite idejo?
Poanta knjig o medvedu Henriju je, da bodo otroci povezali Henrija s prvo pomočjo in njegovimi nasveti. Da se otrok vpraša: »Kaj mi je povedal Henri?« Preden začnem pisati pravljico vem, da moram zajeti določena področja znotraj prve pomoči, kot to počnemo pri RKS. Vedno začnem pri osnovi, to je lastna varnost in nato kako pomagati.
V tisku je knjiga Henri in ognjemet, kjer pišem o tem, kako so vse te eksplozije nevarne in škodljive za ljudi, živali, naravo. Ena od naslednjih Henrijevih knjig bo o masovni nesreči na smučišču. Masovna nesreča zato, kar prihaja do njih, ljudje takrat ne vedo, na koga se osredotočiti, kdo najbolj potrebuje našo pomoč. V zgodbi imamo še helikopter s poudarkom, kje smemo stati in kje nikakor ne, ko pristaja helikopter, da ne pride do dodatne nesreče. Napisana je tudi knjiga o alergijah, kjer gredo otroci na šolski izlet, ko vse cveti in nekaj korajžnih fantov gre ose dražiti ter enega piči osa. Dodal sem še o zadušitvah, kjer sem opisal nesrečo zadušitve s smokijem, ki je hkrati lahko alergen zaradi arašidov. Imam še knjigo o skoku v vodo in utopitvi, kjer se dotikam področja varnosti: kako skakati v vodo, kako se varno spuščati po toboganu v vodo, da ne pride do hujše poškodbe. Lotil se bom tudi nesreč doma – električni udar, ureznina, opeklina. Sodelujemo tudi s Planinsko zvezo Slovenije na temo nesreč v gorah. Nato sta še dve knjigi: v prvi bralcem predstavim vsa področja našega dela, temeljna načela RKS; v drugi govorim o prijateljstvu, kjer skozi živali opisujem nasilje in hkrati nagovarjam, kako pomembno je imeti prijatelje, da ti pomagajo. Napisana je tudi že pravljica z delovnim naslovom »Vročični Jurij«, kjer sem se dotaknil higiene rok, zob, telesa, zdrave prehrane. Teh knjig bo kar nekaj. Ne zgolj na temo prve pomoči, ampak tudi na temo varovanja in krepitve zdravja. S tem delamo družbo zdravo. Imamo željo, da do leta 2030 izideta po dve knjigi na leto.
Koliko časa pišete eno knjigo?
Ko imam idejo, dam vse drugo stran in samo pišem, tako da je lahko napisano tudi v enem vikendu.
Potem besedilo skupaj s kolegi urejamo. Moja težava je, da sem predolg in potem moram krajšati in ob tem kar malo trpim, saj se mi vse zdi pomembno. Ilustriranje lahko traja tudi do štiri mesece. Držimo se tega, da so ilustracije pravilne, realne. Vsebino pregleda prej omenjeni Strokovni center za prvo pomoč pri RKS, ki ga sestavljajo zdravniki raznih specialnosti. Nekako pol leta traja od prve ideje do tiskanih knjig. Teh knjig se ne da kupiti, lahko pa se dobijo pri RKS in območnih združenjih ter v šolskih in mestnih knjižnicah.
Kako potekajo delavnice za otroke, kjer nastopa Medved Henri? Kako ga otroci sprejemajo?
Zna se zgoditi, ko Henri vstopi v prostor, da se ga otroci najprej kar malo ustrašijo, ker je velik. Rečemo jim: »To je naš prijazen medved Henri. Nima zob. Najrajši od vsega ima objeme.« Prostovoljka oz. prostovoljec v medvedu je oseba, ki ima rada otroke, uživa v tem, da gre med njih in je z njimi aktivna.
Nato povemo zgodbico iz knjige, ki je realen vsakdanji primer, ki se lahko zgodi kadarkoli. Otroci povedo, da se je tudi njim že zgodilo kaj podobnega in da niso vedeli, kaj naj naredijo in na katero številko naj pokličejo po pomoč.
Zdi se, da pogosto podcenjujemo, koliko otroci zmorejo. Otroci so geniji. Meni je vedno v največje veselje, ko pridemo na delavnice in gledam predšolske otroke z njihovimi velikimi očmi, ko začnejo razlagati, kaj vse se jim je že zgodilo. Otroci srkajo vsa ta znanja. Njih to iskreno zanima, imajo tisoč vprašanj, na katera mi, odrasli, še pomislimo ne. Otroci si želijo teh znanj, na nas pa je, da jim ta znanja damo. Začeti se mora doma, ne šele v vrtcu ali šoli in res je zelo pomembno, da se tudi oni učijo prve pomoči. Otroci znajo biti bolj mirni in bolj pogumni kot mi, odrasli, če jih pravočasno naučimo osnov prve pomoči in klica na številko 112.
Kako lahko Medved Henri otrokom pomaga razumeti, kaj je zdravo srce? Kaj je glavna vrednota, ki jo želite otrokom predati skozi zgodbe o Henriju?
Glavno, kar Henri sporoča, je čisto in pristno srce. Vsi imamo dobroto v sebi. In takšno srce je tudi zdravo. Ker, če ti nekomu pomagaš, če veš, da si rešil življenje, si naredil čisto vse in se tudi sam dobro počutiš. Če se bodo otroci tega zavedali – kajti vsa otroška srca so pristna in dobra – so oni tisti prvi, ki bodo priskočili na pomoč. Že v vrtcu to vidimo, ko otrok spontano pristopi k drugemu in ga vpraša: »Kaj pa je? Zakaj jokaš?« Otroci začutijo stisko drugega.
Morda se bosta medved Henri in naš srček Bimbam kdaj povezala in skupaj naredila akcijo za otroke in njihova srca.
Seveda, zakaj pa ne (nasmeh).
Kaj bi si želeli, da bi bralci – otroci, starši in vzgojitelji – odnesli iz vaših knjižnih del ter delavnic, ki se izvajajo preko RKS?
Tisto, kar vedno znova ponovimo je, da vsak lahko reši življenje. To je tisto ključno sporočilo. Ob tem ne pozabimo na varnost, naj nas ne bo strah pristopiti k bolniku ali poškodovancu in ga vprašati »Ali ste v redu?«
Vaša zaključna oz. motivacijska misel v stilu Medveda Henrija za naše bralce bi bila?
Najslabše je, da ne narediš nič. To je tudi rdeča nit vseh pravljic o Medvedu Henriju. Bistvo, ki ga želimo predati vsem je, da pristopimo k človeku in ponudimo pomoč ter, če je potrebno, pokličemo 112.
Najlepša hvala za vaš zanimiv pogovor, v katerem smo spoznali medveda Henrija, ki otrokom približa temeljne vrednote pomoči sočloveku. Vaše delo dokazuje, da se otroci, ko jim je znanje predstavljeno na razumljiv in prijazen način, odzovejo izjemno hitro, pogumno in odgovorno. Vaše sporočilo skozi knjige je preprosto, a dragoceno: kdor pristopi, pomaga. In prav to je prvi utrip vsakega zdravega srca – tako telesnega kot tistega, ki bije za druge.