Koalicija nevladnih organizacij s področja javnega zdravja predlaga Vladi RS prepoved spletne prodaje in dostave alkohola na dom v času epidemije, saj gre v prvi vrsti za nenujno »živilo«, poleg tega pa je skoraj nemogoče preverjati prodajo mladoletnim in očitno opitim.
Vedno več je znanstvenih dokazov, da k večini presnovnih motenj, ki se na koncu izrazijo kot kronične bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca in žilja, pa tudi pešanje razumskih sposobnosti v starosti, prispeva pomanjkanje mikrohranil.
Ljudje, ki ne kadijo, se redno gibljejo, se zdravo prehranjujejo, največ zmerno uživajo alkohol in ohranjajo primerno telesno težo, lahko v povprečju pričakujejo, da bodo 10 let dlje živel brez kroničnih bolezni.
Hoja blagodejno deluje na ves organizem, ko jo izvajamo kot vzdržljivostno nalogo (aerobna oblika vadbe), ki traja vsaj pol ure. Z raziskovanjem je bilo potrjeno, da pri hoji deluje in sodeluje kar 54 večjih in manjših mišic.
V času izolacije in tudi obdobju, ki bo sledilo, ohranjamo zavedanje, da virus je med nami. Zbiramo nekaj priporočil, kako ohranjati svoje zdravje in tudi zdravje tistih, s katerimi prihajamo v stik.
Ta recept lahko poskusite narediti skupaj z otroki ali vnuki, če ne bodo prej pojedli nekaterih sestavin. Hranljiv in okusen poobedek. Dober tek.
Pogosto se izgovarjamo, da ob koncu napornega delovnega dne nimamo časa poskrbeti za lastno zdravje. Že preprosta odločitev za hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, ali pa izbira obroka, bolj bogatega z zelenjavo kot mesom, sta korak v pravo smer.
Za ustrezno tvorbo vitamina D mora biti izpolnjenih več pogojev. Ker telo vitamin D deloma biosintetizira, je prehranske potrebe po tem vitaminu precej težje opredeliti. Poglobljeno o vitaminu D v članku Maruše Pavčič.
Priporočljivo je, da aerobno dejavnost čim večkrat opravimo zunaj, na svežem zraku. Izbrane vaje za moč, gibljivost in ravnotežje pa lahko izvedemo kar doma.
Vsaj 80 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja bi lahko preprečili, če bi se izognili glavnim dejavnikom tveganja za njihov nastanek: kajenju, nezdravemu načinu prehranjevanja, telesni nedejavnosti, škodljivemu uživanju alkohola ter v svoj vsakdan vključili vsakodnevno sproščanje za preprečevanje stresa.
