Če krvni tlak znižamo in nadzorujemo, lahko živimo dlje in bolj kakovostno

Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ga ima približno 40 % odraslih in kar okoli 70 % starejših. Zvišan krvni tlak ne boli, je pa dolgoročno škodljiv. Odkrijemo ga le tako, da si ga izmerimo. Svetovna liga za hipertenzijo prav vsakemu priporoča meritev vsaj enkrat na leto.

V ambulantah družinske medicine je potrebno hitro ukrepanje in diagnosticiranje ter celostna obravnava bolnika s srčnim popuščanjem

Pogostnost srčnega popuščanja z leti narašča. V starosti se z njim sooča več kot 10 % populacije. Glede na pogostnost in pomembnost problema, pomembnega vpliva na kakovost življena, povečanje zdravstvenih izdatkov in hkrati možnost preprečevanja in zdravljenja dejavnikov tveganja in samega sindroma srčnega popuščanja, srčno popuščanje predstavlja javnozdravstveni problem.

Kardiologi potrdijo sum na srčno popuščanje, določijo  potek zdravljenja in opolnomočijo bolnika s srčnim popuščanjem

Kardiolog ob sumu na srčno popuščanje opravi preiskave srca – najpogosteje ehokardiogram, ki potrdi diagnozo, pogosto prikaže vzrok srčnega popuščanja (okvara srca zaradi arterijske hipertenzije, bolezni zaklopk, motnje krčljivosti) ter razloči dve najbolj pomembni podvrsti srčnega popuščanja (z zmanjšanim in z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata), ki narekujeta smer nadaljnje oskrbe.

Kardiorenalni sindrom – zdravnik odgovarja

Ena od zelo pogostih medsebojnih vplivov je t.i. kardiorenalni sindrom, ki ga ima 40-50 % bolnikov s srčnim popuščanjem. Ta sindrom zajema vrsto različnih motenj, ki vključujejo srce in ledvice, pri katerih lahko nenadna ali dolgotrajna motnja v delovanju enega organa povzroči akutno ali kronično disfunkcijo drugega organa.