Poletje prinaša sonce, daljše dneve in več gibanja na prostem. A prinaša tudi vročinske vale, ki za telo niso le neprijetni, ampak lahko pomenijo resno zdravstveno obremenitev. To še posebej velja za ljudi z debelostjo, kroničnimi boleznimi, starejše in vse, ki težje uravnavajo telesno temperaturo.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je evropska regija najhitreje segrevajoča se regija WHO, temperature pa naraščajo približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Vročinski valovi zato niso več izjemen dogodek, ampak vse pogostejši javnozdravstveni izziv.
Zakaj debelost poveča tveganje v vročini?
Pri debelosti telo pogosto težje oddaja toploto. Več maščobnega tkiva deluje kot izolacija, telo pa se lahko hitreje pregreje. Ameriški CDC navaja, da so debelost, bolezni srca, slabša prekrvavitev in nekatere kronične bolezni dejavniki tveganja za bolezni, povezane z vročino. Pri ljudeh s prekomerno telesno težo ali debelostjo se lahko zadrži več telesne toplote.
Vročina lahko dodatno obremeni srce in ožilje, pospeši dehidracijo, poslabša utrujenost in zmanjša zmožnost za varno telesno aktivnost. Pri ljudeh z debelostjo so pogosto prisotne tudi pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, bolezni srca, spalna apneja ali bolezni ledvic, kar tveganje še poveča.
Kaj se lahko zgodi v vročih dneh?
Daljša izpostavljenost vročini lahko povzroči:
- dehidracijo,
- vročinske krče,
- omotico ali omedlevico,
- vročinsko izčrpanost,
- vročinsko kap.
NIJZ opozarja, da vročina lahko prizadene vse, posebej pa občutljivejše skupine prebivalstva. Med pomembnimi ukrepi so umik v hladnejše prostore, zmanjšanje telesne dejavnosti v najtoplejšem delu dneva, pitje tekočine in skrb za ranljive ljudi v okolici.
Novost: vročina postaja zdravstvena tema, ne samo vremenska napoved
WHO/Europe poudarja, da morajo države vročino obravnavati kot resno javnozdravstveno tveganje. V Evropi so bile leta 2024 smrti, povezane z vročino, ocenjene na skoraj 63.000, pričakuje pa se, da bo breme vročine v prihodnjih desetletjih še naraščalo.
To pomeni, da moramo o vročini razmišljati podobno kot o drugih dejavnikih tveganja za zdravje: pravočasno, preventivno in posebej pozorno pri ranljivih skupinah.
Priporočila za ljudi z debelostjo v vročih dneh
1. Ne čakajmo na žejo
Žeja ni vedno zanesljiv znak. V vročini pijmo redno, po manjših količinah. Najprimernejša je voda. Pri srčnem popuščanju, bolezni ledvic ali omejitvi tekočin se je treba o količini pitja posvetovati z zdravnikom.
2. Gibanje prestavimo na jutro ali večer
Telesna dejavnost ostaja pomembna, vendar v vročini ni varno vztrajati pri običajnem ritmu. Hoja, kolesarjenje ali vadba naj bodo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Med 11. in 17. uro se večjim naporom raje izognimo.
3. Poskrbimo za hlajenje telesa
Pomagajo lahka oblačila, tuširanje z mlačno vodo, zadrževanje v senci, uporaba ventilatorja ali klimatske naprave ter umik v javne klimatizirane prostore, če doma ni mogoče ohladiti stanovanja.
4. Hrana naj bo lažja
V vročini pogosto bolje prenašamo manjše, lažje obroke. Koristni so zelenjava, sadje, juhe, jogurt, ribe, stročnice in druga živila, ki ne obremenijo prebave. Alkohol poveča tveganje za dehidracijo in ga je v vročini bolje omejiti ali izpustiti.
5. Bodimo pozorni na zdravila
Nekatera zdravila lahko vplivajo na uravnavanje toplote, potenje, krvni tlak ali tekočinsko ravnovesje. To velja na primer za diuretike, nekatera zdravila za krvni tlak, zdravila za duševno zdravje in druga. Zdravil ne ukinjamo sami, ampak se ob vročinskih valovih posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom.
6. Ne spreglejmo noči
Če se stanovanje ponoči ne ohladi, se telo težje regenerira. Slab spanec lahko poveča utrujenost, lakoto in slabše prehranske odločitve. Pri ljudeh s spalno apnejo je poleti še posebej pomembno, da skrbijo za redno uporabo predpisanih pripomočkov in čim bolj hladno spalno okolje.
Kdaj je potrebna pomoč?
Takoj poiščimo pomoč, če se pojavijo zmedenost, izguba zavesti, krči, zelo visoka telesna temperatura, vroča in suha koža ali hitro slabšanje stanja. V takem primeru pokličemo 112. NIJZ posebej opozarja, da je vročinska kap življenje ogrožajoče stanje.
Viri in dodatno branje:
- World Health Organization (WHO Europe)
Heat and health / Heatwaves
WHO Europe – Heatwaves and health - National Institute of Public Health of Slovenia (NIJZ)
Napotki za ravnanje v vročih dneh
NIJZ – Vroči dnevi: priporočila - Centers for Disease Control and Prevention (CDC)
Heat and chronic conditions
CDC – Heat and chronic conditions - World Health Organization (WHO Europe)
Planning heat-health action
WHO Europe – Heat-health action planning - National Institute of Public Health of Slovenia (NIJZ)
Zdravstveni napotki v vročem vremenu (PDF)
NIJZ – Zdravstveni napotki v vročem vremenu (PDF)
V vročih dneh ni znak šibkosti, če upočasnimo tempo. To je znak skrbi za telo.