Če imate zaradi srčnega popuščanja občutek, da težko dihate, ste opazili, da otekate ali ste utrujeni, se pogovorite z osebnim zdravnikom. Z ustrezno pomočjo lahko še naprej delate tisto, kar vam je pri srcu.
Preberite, kaj so dejavniki tveganaja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. kakšna je povezava s srčno-žilnimi obolenji in kako ukrepati ob odkritju bolezni.
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Možganska kap – en sam trenutek v življenju prizadetega, se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju.
Čas, ki preteče med možgansko kapjo in prihodom do nevrologa izjemno pomembno vpliva tudi na izid zdravljena. To je izjemno pomembno vedeti predvsem v času, ko je dostop do specialistov zaradi epidemije virusa COVID 19 nekoliko spremenjen.
Vabimo vas na spletni seminar »Obravnava akutne možganske kapi v izrednih razmerah COVID 19«. Seminar bo v četrtek, 7. maja 2020 ob 12.00 uri, v virtualni sobi.
V četrtek, 7. maja 2020, ob 11.00 uri, bo v virtualni sobi Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije novinarska konferenca ob »Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi«.
Srčni bolniki imajo občasno tudi kakšne druge zdravstvene težave. Kako je s tesnobo in močno povečanim srčnim utripom zanima našo bralko. Odgovarjata ji prim. Boris Cibic, dr. med. in prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Kljub številnim terapijam je zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 zato še vedno izziv. Prihodnost pa z novimi prihajajočimi terapijami obeta, da bo za te ljudi poskrbljeno še bolj učinkovito in celovito.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. je zbral nekaj zanimivih ugotovitev medicine in spoznanj raziskav. Preverite, kaj dobrega se je zgodilo v medicini.
Ko govorimo o boleznih arterij, največkrat pomislimo na mašenje žil zaradi aterosklerotičnih oblog in posledičnih krvnih strdkov. Takoj na drugem mestu pa so arterijske anevrizme, žilne izbokline, ki grozijo z raztrganjem in notranjo krvavitvijo. Kaj jih lahko povzroči in kaj prepreči piše prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
