S srcem v akcijo
Piše: Nataša Jan Društvo je z aktivnostmi v septembru in oktobru, že petindvajseto leto obeležilo Svetovni dan srca. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu. Letno zaradi …
Telesna dejavnost bolnika po možganski kapi
Svojo zgodbo in odnos do telesne dejavnosti nam je predstavil Ivan Umek, predsednik kluba CVB Posavje, ki je pri 48. letih utrpel možgansko krvavitev, vendar ga to ni ustavilo, da ne bi bil še naprej telesno aktiven.
Kako preprečiti strdke
Nastanek krvnega strdka se lahko v nekaterih primerih prepreči. Spoznajte kako.
Svetovni dan možganske kapi – 29. oktober 2024
Svetovni dan možganske kapi je vsako leto 29. oktobra. Letos je bila kampanja osredotočena na redno telesno dejavnost v primarni in sekundarni preventivi možganske kapi.
Po svetovnem dnevu srca 2024
Društvo je z aktivnostmi v septembru in oktobru, že petindvajseto leto obeležilo Svetovni dan srca.
Z majhnimi spremembami naredimo veliko
Društvo za srce že petindvajseto leto zapored sodeluje v mednarodni kampanji Svetovni dan srca. Po Sloveniji bo društvo s svojimi podružnicami pripravilo številne zdravstveno-preventivne dejavnosti, ki se jim lahko pridruži vsak.
Svetovni dan srca že 25-ič
V prihodnosti bomo morali najti načine, kako ukrepati, da bomo obvladali srčno-žilne bolezni, ki so v porastu: motnje srčnega ritma, bolezni zaklopk, trombembolične bolezni in druge.
Poskrbite za svoje srce tudi v poletnih vročinah
Vroči dnevi se kar vrstijo. Visoke temperature povzročijo, da srce črpa več krvi, kar ga dodatno obremeni. Upoštevajte nekaj nasvetov, kako lahko sami pazite na svoje srce tudi v teh vročih dneh.
Biološki označevalci srčno-žilne bolezni ne pomagajo mnogo pri napovedovanju bolezenskih zapletov v splošni populaciji
Klasični dejavniki tveganja, kot so starost, krvni tlak, krvni lipidi, kajenje, sladkorna bolezen, pravilno napovejo 70-80% tveganja za srčno-žilne zaplete.
Hidradenitis suppurativa in srčno-žilne bolezni
Hidradenitis suppurativa je kronična, vnetna in ponavljajoča se bolezen kože, ki se najprej pojavi v foliklih dlak, z bolečimi vnetnimi žarišči (nodusi ali abscesi), ki so podobni bakterijskim ognojkom oziroma turom. Najpogosteje se pojavlja v predelu pazduh, dimelj in v okolici spolovila, lahko pa tudi na zadnjici, na zgornjih delih stegen in pri ženskah na koži v predelu dojk.