Številne države z nizkim in srednjim dohodkom se soočajo s t. i. dvojnim bremenom bolezni. Ni redkost, da se podhranjenost in debelost pojavljata hkrati v isti državi, skupnosti ali celo gospodinjstvu.
Nedavna raziskava, izvedena med slovenskimi zdravniki, prikazuje zanimiv paradoks: znanje o debelosti obstaja, a je odnos do nje pogosto poenostavljen.
Svetovni dan ledvic je vsako leto na drugi četrtek v mesecu marcu, letos ga obeležujemo 11. marca, pod geslom: »Za počasnejše staranje poskrbite za svoje ledvice«.
Razbijmo globoko ukoreninjene mite, da debelost ni le vprašanje šibke volje ali estetike, temveč bolezen, ki zahteva razumevanje, strokovno podporo, predvsem pa družbeno empatijo.
Od 3. do 8. marca 2026, bo na Kongresnem trgu v Ljubljani postavljena instalacija, ki vam bo skozi osebno izkušnjo za trenutek omogočila, da boste začutili težo nevidnih družbenih predsodkov in bolje razumeli realnost življenja z debelostjo.
Vabljeni k branju decembrske številke revije Za srce.
Raziskovalci so ugotovili, da ima kar 48 teh držav hkrati visoko razširjenost debelosti pri odraslih in podhranjenosti pri otrocih ali ženskah v rodni dobi.
V zadnjih letih so se pojavila nova zdravila, ki pomembno spreminjajo pristop k zdravljenju debelosti. Ne gre za “čudežne injekcije”, ampak za zdravila, ki ciljajo na biološke mehanizme lakote, sitosti in presnove. Da jih razumemo pravilno, je pomembno pogledati širšo sliko.
Izraz »dvojno breme« poudarja, da gre za dva medsebojno povezana problema, ki izhajata iz istega vzroka. Prvi je prenizka telesna teža, pri drugem pa prekomerna telesna teža in debelost.
Sladkorna bolezen ni le “sladkor v krvi” — gre za kronično stanje, ki močno vpliva na delovanje celega organizma, vključno s srcem in žilami. Visoka glukoza v krvi, če ni ustrezno nadzorovana, sčasoma lahko poškoduje krvne žile, poveča tveganje za aterosklerozo, srčni infarkt, možgansko kap, okvare ledvic in druge resne zaplete.
