Hoja blagodejno deluje na ves organizem, ko jo izvajamo kot vzdržljivostno nalogo (aerobna oblika vadbe), ki traja vsaj pol ure. Z raziskovanjem je bilo potrjeno, da pri hoji deluje in sodeluje kar 54 večjih in manjših mišic.
Pogosto se izgovarjamo, da ob koncu napornega delovnega dne nimamo časa poskrbeti za lastno zdravje. Že preprosta odločitev za hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, ali pa izbira obroka, bolj bogatega z zelenjavo kot mesom, sta korak v pravo smer.
Priporočljivo je, da aerobno dejavnost čim večkrat opravimo zunaj, na svežem zraku. Izbrane vaje za moč, gibljivost in ravnotežje pa lahko izvedemo kar doma.
Vsaj 80 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja bi lahko preprečili, če bi se izognili glavnim dejavnikom tveganja za njihov nastanek: kajenju, nezdravemu načinu prehranjevanja, telesni nedejavnosti, škodljivemu uživanju alkohola ter v svoj vsakdan vključili vsakodnevno sproščanje za preprečevanje stresa.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije – Podružnica za Kras 15. 3. 2020 ne organizira svojega pohoda, ker se bomo pridružili organiziranemu pohodu v Hruševici.
V tem prispevku predstavljamo zanimive poti naših članov iz podružnice za Severno Primorsko. Vabljeni, da se tudi sami v teh, malo hladnejših dneh, sprehodite po njih.
Telesno nedejavni odrasli srednjih let imajo pogosto majhen in tog levi srčni prekat, v katerem polnilni tlak med telesno vadbo hitro naraste.
Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije – Podružnica Posavjena vabi na pustni pohod od Krške vasi do Globočic – Martinovi. Pohod bo na prestopni dan – 29. februarja 2020.
Zmerno učinkovita pri izboljševanju spomina sta miselni (kognitivni) trening in redna, zmerna telesna dejavnost.
Vabljeni k branju prispevka o vzdržljivosti. Kakšne oblike vzdržljivosti poznamo, kaj je t.i. atletsko srce. Piše prof.. dr. Janez Pustovrh, prof. šp. vzg.
