Z besedo »doomscrolling« (tudi »doomsurfing«) označujemo prekomerno ali obsesivno iskanje in branje negativnih oz. slabih novic na spletu. Pri »doomscrolingu« ne gre za to, da posameznik želi biti informiran o določeni temi, temveč gre za obsesivno željo osmisliti občutke frustracije in krize, ki jo doživlja ob gledanju in, nenazadnje, osmisliti svet, v katerem živi.
Ko poznamo besedo za neko početje, lažje pri sebi opazimo takšno početje in zavestno prekinemo vzorec vedenja.
Raziskave kažejo, da ima doomscroling negativne posledice za duševno zdravje. Hkrati pa so k takšnemu početju bolj nagnjeni prav posamezniki, ki že kažejo duševne stiske, povezane z občutenjem anksioznosti oziroma tesnobe, kot so panična motnja, posttravmatska stresna motnja, obsesivno kompulzivna motnja, socialna anksioznost. Bolj kot se počutimo tesnobno, bolj želimo vzpostaviti nadzor nad situacijo in ljudmi okoli sebe.
Gre za občutek, da nam bo informiranost o situaciji dala občutek, da zadevo obvladujemo, da imamo nadzor nad potekom dogodkov, pravzaprav pa takšne informacije samo povečujejo tesnobo in strah.
Obsedeno branje negativnih novic nas ne more pripraviti na slabe stvari, ki se nam lahko zgodijo v življenju. Takšno početje nima prav nobene koristi, na dolgi rok pa negativno vpliva na naše duševno zdravje in povečuje paranoičen pogled na svet. K doomscrolingu prispevajo tudi algoritmi spletnih iskalcev in družbenih omrežij. Če boste gledali slabe novice, vam bo algoritem nudil še več takšnih vsebin.
Ko poznamo besedo za neko početje, lažje pri sebi opazimo takšno vedenje in zavestno prekinemo vzorec obsesivnega in prekomernega branja slabih novic.
Vir: Tomorrow’s World Viewpoint
Preberite še: