Piše: Nataša Jan
Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Zaradi tega je bilo letošnje geslo Evropskega dneva osveščanja o možganski kapi: »Rešeno življenje naj bo življenja vredno«.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije sta ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi (9. maj), poudarila pomen preventive in prepoznavanja znakov možganske kapi – GROM ter pomembnost hitrega ukrepanja, da bi bile posledice čim lažje, ter zdravljenja in rehabilitacije.
Eden od štirih, starejših od 20 let, bo v svojem življenju utrpel možgansko kap.
Letno utrpi po svetu možgansko kap preko 12 milijonov ljudi in z njenimi posledicami živi preko 100 milijonov ljudi. Eden od štirih, starejših od 20 let, bo v svojem življenju utrpel možgansko kap. Ob Evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi tem dnevu sta obe društvi pripravili skupno novinarsko konferenco, na kateri je prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije predstavil, da je možganska kap nenadna motnja delovanja možganov zaradi nezadostne oskrbe s krvjo. Nastane lahko zaradi motnje dotoka krvi v možgane, običajno zaradi strdka v žili (ishemična možganska kap), kar predstavlja 80-85 % vseh kapi, ali zaradi krvavitve v možganih (hemoragična možganska kap). Povedal je, da je možganska kap eden od glavnih vzrokov za smrtnost in prvi vzrok za invalidnost tako v svetu kot v Sloveniji. Zaradi možganske kapi v Sloveniji letno umre skoraj 2.000 oseb (okoli 800 moških in 1.200 žensk), pri čemer se delež relativno mladih bolnikov, starih med 25 in 64 let, ki so utrpeli to bolezen, iz leta v leto veča (zlasti med ženskami).
Dejavniki tveganja so zelo pomemben spodbujevalec možganske kapi
Za preprečevanje kapi in njenih posledic nujno obvladovanje dejavnikov tveganja s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem, po drugi pa je zelo pomembno prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje. S tem lahko bistveno zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.
Možganska kap je tesno povezana z dejavniki tveganja kot so naslednji, ki povzročijo kar 71 % bremena možganske kapi:
- visok sistolični krvni tlak ( je največji in najpomembnejši posamezen dejavnik tveganja za
možgansko kap)
- visok indeks telesne mase (ITM),
- visoka raven glukoze v plazmi na tešče (FPG),
- visok skupni holesterol
- in nizka stopnja glomerularne filtracije.
Vedenjski dejavniki: kajenje, slaba prehrana in nizka telesna aktivnost predstavljajo 47 % bremena možganske kapi, okoljska tveganja (onesnaženost zraka in izpostavljenost svincu) pa 37,8 %.
Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja
– Nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G – govor (prizadet govor)
R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)
Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami!
Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo posledice.
Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele.
Ključno je bolnike prepoznati in čimprej poklicati na številko 112
Eden od najpomembnejših dejavnikov uspešnega zdravljenja je čas. Kasneje ko bolnik pride do zdravniške pomoči, manj možnosti ima za okrevanje. Nevrologi imajo znanje o načinih in možnostih zdravljenja, nimajo pa vpliva na čas, kako hitro pridejo bolniki do njih. Ostali laiki in zdravstveni delavci, ki so primarno soočeni s takšnim bolnikom, pa z ustrezno prepoznavo znakov možganske kapi in hitrim ukrepanjem lahko pripomorejo k temu, da bo časovni interval od dogodka do zdravljenja čim krajši. To je poudaril Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo, UKC Ljubljana, ki je na novinarski konferenci povedal tudi, da je prišlo v zadnjih 20. letih na področju zdravljenja ishemične možganske kapi do ogromnega napredka. Najprej smo za raztapljanje strdkov množično pričeli uporabljati intravensko trombolizo, od leta 2010 pa tudi mehansko rekanalizacijo. Obe metodi zdravljenja se med seboj dobro dopolnjujeta. Prva je najbolj učinkovita pri raztapljanju strdkov, ki povzročajo zapore majhnih arterij, druga pa pri odstranjevanju strdkov iz velikih arterij. Včasih se uporablja tudi kombinirano zdravljenje tako, da najprej poskusimo z intravensko trombolizo, ob neučinkovitosti pa pristopimo še k mehanski rekanalizaciji.
Nova zdravljenja so močno izboljšala prognozo bolnikov, ki utrpijo ishemično možgansko kap.
Do leta 2035 pričakujemo 34 odstotni porast novih primerov možganske kapi.
Na to je na novinarski konferenci opozorila prim. Tatjana Erjavec, dr. med., podpredsednica Združenja bolnikov s CVB Slovenije. Zaradi učinkovitejšega zdravljenja in boljše oskrbe, je preživetje bolnikov z možgansko kapjo vse večje. Pri pričakovanem 34 odstotnem porastu novih primerov možganske kapi do leta 2035, to pomeni strmo povečanje števila bolnikov z blažjimi ali hujšimi posledicami bolezni. Najbolj poznani posledici sta ohromelost telesa in nezmožnost govora, manj znane so motnje vida, sluha, dihanja, spanja, požiranja in hranjenja, občutenja, utrudljivosti, čustvovanja, kognitivne in duševne motnje, motnje seksualnosti in kronične bolečine. Prepoznanje in obravnava potreb oseb s posledicami možganske kapi je ključnega pomena. Če ob funkcijskih ne prepoznamo tudi socialnih in čustvenih potreb bolnikov ali skrbnikov, bo življenje z boleznijo prav gotovo manj kakovostno. Zato je slogan letošnjega evropskega dneva osveščanja o možganski kapi »Rešeno življenje naj bo življenja vredno« in naslavlja predvsem posledice neprepoznavanja psihičnih potreb bolnikov po možganski kapi.
Foto: Iz osrednje prireditve ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi, na Prešernovem trgu v Ljubljani, 9. maja 2023. Slika: Sandra Kozjek
Vir prispevka: Sporočilo za javnost, novinarska konferenca ob Evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi, 4.5.2023
Preberite še: