Število oseb s sladkorno boleznijo se v Sloveniji vsako leto povečuje, delež prebivalcev z boleznijo je bil v letu 2019 7,8 % (podatki iz ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS). Konec leta 2022 je prejemalo zdravilo za sladkorno bolezen 123.454 oseb.
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in predstavlja tudi v našem prostoru 90 % vseh primerov bolezni. Ostale oblike so sladkorna bolezen tipa 1, nosečnostna sladkorna bolezen in drugi.
Kako sta povezani debelost in sladkorna
Debelost je pogosta sladkorni bolezni pridružena kronična bolezen oz. tudi vzrok za njen razvoj. V odrasli populaciji brez pridružene sladkorne bolezni ima prekomerno telesno težo (ITM med 25 in 29,9 kg/m2) 37,1 % oseb, debelost (ITM>30 kg/m2) pa 17,1 % oseb. V skupini oseb s sladkorno bolezen pa ima prekomerno telesno težo 43,3 %, debelost pa 38,5 % oseb.
Debelost, za katero je značilno prekomerno ali disfunkcionalno maščevje preko kardiometabolnih dejavnikov tveganja (povečana inzulinska rezistenca, sladkorna bolezen tipa 2, arterijska hipertenzija, dislipidemija, vnetje, disfunkcija žilnih ovojnic, zamaščenost jeter) povzroči oz. povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni.
Uspešno zmanjšanje telesne teže tako predstavlja enega izmed ciljev zdravljenja sladkorne bolezni (poleg samega urejanja vrednosti krvnega sladkorja in dobrega nadzora nad arterijsko hipertenzijo ter urejenimi vrednostmi maščob v krvi).
Znižanje telesne teže za 3 do 7 % uredi vrednosti krvnega sladkorja, trajna redukcija telesne teže >10 % pa potencialno privede tudi do remisije bolezni in znižuje srčno žilne izide in umrljivost.
V skladu z zdravstveno zgodovino bolnika, preferencami, življenjskimi okoliščinami in motivacijo lahko pri bolniku pričnemo ob zdravljenju sladkorne bolezni še obravnavo debelosti. Obravnava oz. zdravljenje še vedno temelji na uvajanju sprememb pri prehrani, telesni aktivnosti, psiholoških intervencijah, ki spreminjajo vedenje in bariatričnih operacijah ter v zadnjih letih vse bolj tudi na zdravljenju z zdravili. Tako nekatera zdravila, ki jih imamo na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni, ugodno vplivajo tudi na znižanje telesne teže. Najbolj učinkovita so zdravila iz skupine GLP1 agonistov, ki jih imamo v obliki tablet in podkožnih injekcij.
Kako se zdravi debelost v ambulanti
Osebe, ki jih v moji ambulanti zdravim zaradi sladkorne bolezni tipa 2 in imajo zraven še pridruženo debelost, pogosto opisujejo olajšanje in hkrati občutek sramu, ko načnemo temo debelosti. Velikokrat bolezen jemljejo kot osebni neuspeh in tudi težko sprejmejo mojo razlago, da gre za bolezen, in da jim lahko pomagam.
Uspehi zdravljenja, tako dobre urejenosti sladkorne bolezni in uspešne redukcije telesne teže so zelo odvisni od motivacije posameznika. Zato je pomembno, da se opredeli zdravje tudi kot prioriteto in vrednoto. Za uspešno obvladovanje bolezni namreč ni dovolj samo predpis zdravil. Pravo delo se začne doma, ko je potrebo spreminjati vsakodnevno vedenje in navade (kar predstavlja že redno jemanje zdravil, ureditev prehrane, redna telesna aktivnost, obvladovanje sprožilnih situacij, ki privedejo do prenajedanja, …)
Načel zdrave prehrane, ki varuje zdravje našega srca in žil, ter redne telesne aktivnost bi se morale naučiti vse osebe, tudi tiste s primerno telesno težo in še morda brez znanih kroničnih bolezni, saj je to del zdravega življenjskega sloga.
Osebe, ki pa imajo že prekomerno telesno težo ali debelost (z ali brez pridružene sladkorne bolezni) pa morajo prejeti ustrezno obravnavo, ki temelji na z dokazi podprtim zdravljenjem brez obsojanja.
Glavna ovira bo dostopnost do teh storitev, ki morajo biti kakovostne in v skladu s strokovnimi smernicami ter zdravil v naslednjih letih. So pa v razvoju zdravila, ki bodo za jemanje in proizvodnjo enostavnejša in bo tako dostopnost izboljšana.
Vloga združenj pacientov pa bo gotovo tudi dialog z ZZZS kot plačnikom storitev, da se omogoči vsaj za skupine, kjer se pričakuje pri zdravljenju debelosti največjo zdravstveno korist, tudi kritje stroškov zdravil in ostale obravnave.
Zapisala: Ana Ogrič Lapajne, dr. med., specialistka interne medicine
Članek je bil prvič objavljen v Reviji za srce, februar 2024