Vabljeni k ogledu novinarske konference, z dne 21. 9. 2023:
S SRCEM SPOZNAJ SVOJE SRCE
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je na novinarski konferenci združilo sporočili za javnost ob Svetovnem dnevu srca in ob Svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni je povedal, da Društvo za srce že štiriindvajseto leto organizira Svetovni dan srca v Sloveniji. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu. Letno zaradi teh bolezni, ki vključujejo tudi srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje, prezgodaj umre 20,7 milijona ljudi po vsem svetu. To številko želimo zmanjšati. Upanje v uspeh obstaja, saj je kar 80 % prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni mogoče preprečiti. Svetovni dan srca je opomnik nam vsem, da bolje skrbimo za svoje srce. Letošnja kampanja Svetovnega dneva srca se osredotoča na pomemben korak: najprej spoznajmo svoje srce.
Geslo letošnjega Svetovnega dneva srca je:
S SRCEM SPOZNAJ SVOJE SRCE
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija, ter tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen. Srčno žilne bolezni so povezane z nastankom drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer kronična ledvična bolezen. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 kar 2- do 4- krat bolj ogroža smrt zaradi kapi ali srčnega napada. Pomemben dejavnik tveganja je debelost, ki se je v zadnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrojila in še naprej zaskrbljujoče narašča. Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo. To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo. Srčno žilna obolenja namreč predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo: posledica debelosti je kar 21% srčne kapi, 51% arterijske hipertenzije in 80% sladkorne bolezni tipa 2.
Tako imenovana primordialna preventiva – to je preprečevanje samega razvoja dejavnikov tveganja z zdravim življenjskim slogom, ko še ni potrebe po uporabi zdravil za obvladovanje teh dejavnikov – je še premalo prisotna v naši zavesti. Ni nepomembno, da primordialna preventiva pomeni izredno velik prihranek denarja tako za posameznika in družino, kot tudi za družbo. Z zelo enostavnimi in poceni ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in povišanega krvnega tlaka. Skupni imenovalec za te dejavnike tveganja je namreč prekomerna telesna teža in debelost, kar se praviloma začne že v otroštvu oz. mladosti. Po drugi strani pa vemo, da zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti nekoliko intenzivnejša, z leti pa se mora prilagajati starosti, lahko prispeva pomemben delež k preprečevanju teh »klasičnih« dejavnikov tveganja in posledičnih bolezni obtočil. Seveda pa mora biti telesna dejavnost uravnotežena tako, da mladostnik pridobiva na zmogljivosti, gibljivosti in tudi vzdržljivosti. Aktivnosti, ki so namenjene npr. izključno pridobivanju mišične mase, so vprašljive, saj jih pogosto spremljajo »stranski spremljevalci« kot so razna sintetična pomagala v obliki prehranskih dodatkov. Ti neredko vsebujejo sestavine, ki so škodljive. Tudi pretiravanje pri telesni dejavnosti je škodljivo (npr. maraton, vzdržljivostna tekmovanja …). V takem primeru se lahko zgodi, da dosežemo ravno nasproten učinek od želenega. Namesto, da bi s telesno dejavnostjo izboljšali naše zdravje, mu škodimo. Seveda je pomembno, da dejavnike pravočasno prepoznavamo (zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob, stres, nespečnost …) in jih ublažimo ali celo odstranimo (npr. prenehamo kaditi). Hitreje ko odstranimo/ublažimo dejavnik tveganja, manj škode bodo naredili našemu srcu in žilju. S tem bomo preprečili ali pa vsaj odložili končne zaplete ter izboljšali kakovost življenja. Pri doseganju teh ciljev pa je pred nami še zelo dolga pot saj se na žalost le redki zavedajo, da imajo npr. povišan krvni tlak. Tako je leta 2020 le 24% prebivalcev Slovenije poročalo, da imajo zvišan krvni tlak, epidemiološka raziskava iz leta 2009 pa govori, da je imelo takrat zvišan krvni tlak kar 64,3% prebivalstva –malo verjetno je, da bi se zdravstveno stanje v Sloveniji tako drastično izboljšalo, bistveno bolj verjetno je, da se je drastično poslabšalo zavedanje. In podobne podatke imamo tudi za zvišane lipide in druge dejavnike tveganja. Res nas čaka še veliko dela, da bomo »pozdravili slovensko populacijo«. Tega se moramo lotiti srčni in s srcem spoznavati svoje srce ter srcu pomagati, da bo čim dlje in čim bolj uspešno opravljalo svoje delo.
24. septembra pa obeležujemo tudi Svetovni dan ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji (DH).
DH je pogosta dedna motnja presnove, za katero je značilna povišana vsebnost »slabega« holesterola v krvi (LDL). DH močno povečuje tveganje za prezgodnji pojav bolezni srca in ožilja. Ima jo približno 1 oseba na 250 prebivalcev. Zgodnja diagnoza pomeni zgodnje zdravljenje, ki rešuje življenja. Slovenija velja za zgled državam po svetu, saj v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnikov že od leta 1995 izvaja populacijsko presejanje otrok za hiperholesterolemijo. V zadnjih letih odkrijemo letno okoli 50 otrok s to motnjo, pri vsakem pa ima DH tudi eden od staršev in pa polovica sorojencev. Pri nezdravljeni motnji je napredovanje ateroskleroze pospešeno tako, da je ogroženost teh oseb več kot 10-krat višja, kot med zdravimi vrstniki. Nezdravljeni bolniki z DH imajo torej več kot 10x večje tveganje za srčno-žilne bolezni kot zdravljeni.
Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, Zdravstveni dom Grosuplje,
je predstavila kardiometabolne dejavnike tveganja. Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti v svetu in zmanjšanja kakovosti življenja. Kardiometabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so povišan krvni tlak in krvni sladkor ter povišane maščobe v krvi, debelost. Kajenje, hipertenzija, hiperlipidemija in sladkorna bolezen predstavljajo 76% tveganje za srčni infarkt glede na opravljene raziskave. Sladkorni bolniki imajo 2 do 3x večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, če pa ne nadzorujemo kardiometabolnih dejavnikov tveganja, kot so povišan holesterol in krvni tlak ter krvni sladkor, pa je tveganje celo do 5x večje kot pri zdravih ljudeh. Večina sladkornih bolnikov tipa 2 ima pridružen povišan krvni tlak in dislipidemijo ter debelost. Zato se zlasti pri njih osredotočamo na zmanjševanje srčno-žilnega tveganja, spodbujamo spremembo življenjskega sloga, zdravo prehrano, gibanje, hujšanje, saj debelost povzroča metabolične disfunkcije, urejen krvni sladkor, krvni tlak in maščobe v krvi. Sodobno zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 s SGLT2 zaviralci in GLP1 inkretinskimi hormoni pomaga pri zmanjševanju srčno-žilne ogroženosti, omogoča izgubo telesne teže, kar izboljša občutljivost za inzulin. Zato je treba pravočasno začetni z ukrepi in zdravljenjem. 5 milijonov ljudi umre zaradi sladkorne bolezni oziroma njenih zapletov po podatkih iz l. 2015. Sladkorni bolniki imajo 6 let krajše življenje, če pa gre za sladkornega bolnika s stanjem po srčnem infarktu, se življenjska doba skrajša za 12 let. Zato ne čakajmo, da so srčno-žilne bolezni že razvite, ukrepajmo pravočasno, obvladujmo kardiometabolne dejavnike tveganja, spodbujajmo hujšanje, urejen krvni tlak, krvni sladkor in maščobe v krvi, opustitev kajenja, zdrav življenjski slog z zdravo prehrano in gibanjem. Pomagajmo s spodbudami in srčnostjo za boljše in daljše življenje.
Izr. prof. Urh Grošelj, dr. med., iz KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Pediatrična klinika, UKC
Pri obravnavi pediatrične populacije s hiperholesterolemijo se želimo čim bolj premakniti h konceptu obravnave cele družine ter v smer t.i. primordialne preventive srčno-žilnih bolezni, kar pomeni obravnavo še preden se dejavnik tveganja dobro razvije. Tukaj ne govorimo samo o izraziti hiperholesterolemiji, temveč tudi o zgodnji obravnavi vseh otrok bodisi z drugim posamičnim dejavnikom tveganja za poznejše srčno-žilne bolezni (na primer sladkorna bolezen, izrazita debelost, izrazita arterijska hipertenzija) bodisi z neugodno sočasno kombinacijo več dejavnikov tveganja. Tu se v svetu strokovni pogledi trenutno zelo hitro razvijajo, prav je, da smo na to pripravljeni in karseda proaktivni. Slovenija ima pri tem v svetovnem merilu izvrstno izhodišče z odlično mrežo primarnih pediatrov in sistematskih pregledov otrok, če se bomo znali ustrezno strokovno povezati in tudi ustrezno v ta namen implementirati e-karton, lahko postavimo model, ki bo prepoznan v svetu, kot je trenutno že prepoznan naš program presejanja družinske hiperholesterolemije. V zadnjih letih odkrijemo letno okoli 50 otrok z družinsko hiperholesterolemijo, najpogostejšo dedno življenje ogrožajočo presnovno motnjo, katere dan obeležujemo vsako leto 24.9.2023, pri vsakem pa ima DH tudi eden od staršev in pa polovica sorojencev. Neprepoznana DH skrajša življenje za 16 let. Povišanja holesterola so prisotna že od rojstva dalje, pomembno je, da jih prepoznamo čim preje, še v otroštvu. S slovenskim presejalnim programom take otroke najdemo in preko njih tudi starše, ki so nosilci genetske okvare, katera je pripeljala do te motnje. Pogosto pa se zgodi, da se okvarjen gen ne razkrije že v otroštvu, ampak pozneje. Take osebe moramo nujno najti in pričeti zdraviti. Zadnje raziskave so namreč pokazale, da lahko na ta način bistveno znižamo srčno-žilno ogroženost.
Dodatne informacije:
prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]
Katarina Vukelič, dr. med.: [email protected]
Izr. prof. Urh Grošelj, dr. med.: [email protected]
Svetovni dan srca 2023, OSREDNJA PRIREDITEV, v četrtek, 28.9. od 10. do 13. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani
Promocija skrbi za zdravje, zdravega načina življenja bo tudi letošnje vodilo aktivnosti ob svetovnem dnevu srca, še posebej ob priložnosti OSREDNJE PRIREDITVE v Ljubljani, v četrtek, 28.9. od 10. do 13. ure, na Prešernovem trgu, na dan pred svetovnim dnevom srca:
Na Prešernovem trgu bodo stojnice z mnogimi koristnimi zdravstveno – informativnimi gradivi, ki jih boste lahko vzeli s seboj in v miru prebrali, medicinska ekipa Društva za srce vam bo svetovala, izmerila vsebnost trigliceridov in sladkorja v krvi, krvni tlak z atrijsko fibrilacijo, srčni utrip, saturacijo in druge. Na trgu bo potekal tudi hodeči nogomet. Prireditev bo okoli 11. ure obiskal tudi župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković.
V noči iz 28. na 29. september bo ob svetovnem dnevu srca simbolično, rdeče osvetljeno Tromostovje.
Vabljeni!
Gradiva
Zgibanka ob Svetovnem dnevu srca
Poster ob Svetovnem dnevu srca
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se zahvaljuje pokroviteljem Svetovnega dneva srca v Sloveniji – podjetju Novo Nordisk, Viatris, MSD, Bayer ter ostalim podjetjem, ki so prispevala k pripravi in izvedbi aktivnosti društva ob Svetovnem dnevu srca – AstraZeneca, Pfizer in Medex.
Sponzor zdravstveno – informativne akcije, ozaveščanja o lipidih v krvi, je podjetje Novartis.