Piše: prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist
Kljub nedvomno velikemu napredku pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni so podatki o številu umrlih zaradi teh bolezni še vedno zastrašujoči. V svetu zaradi bolezni srca in žilja umre kar 20,7 milijona ljudi. V Sloveniji so še vedno glavni vzrok umrljivosti, saj te bolezni povzročijo kar 38 % vseh smrti. Zaradi bolezni obtočil letno umre okoli 8000 oseb, zaradi njih je letno sprejetih v bolnišnično obravnavo več kot 41.000 oseb. In marsikatero smrt ali pa sprejem v bolnišnico bi lahko preprečili, če bi prebivalci Slovenije upoštevali enostavna pravila zdravega življenjskega sloga. A žal se ga zelo številni ne držijo saj se ne zavedajo nevarnosti, ki jim grozijo zaradi nezdravih življenjskih navad.
Vedno znova se sprašujem, kako je mogoče, da je na svetu in tudi pri nas vse več čezmerno hranjenih in debelih ljudi (v Sloveniji je bilo leta 2020 takih skoraj 60 % prebivalcev – 39,2 % je bilo čezmerno hranjenih in 19,5 % je bilo debelih), da je v Sloveniji leta 2021 znašala registrirana poraba čistega alkohola 10,62 litra na prebivalca, starejšega od 15 let (od leta 2020 se je poraba povečala za skoraj 1 liter), da je leta 2020 kar 21,7 % Slovencev in 19,0 % Slovenk ali 277.000 prebivalcev Slovenije, starih 25-74 let kadilo tobak (kadi celo 1 od 10 nosečnic), da se izredno veliko Slovencev prevaža z avtomobili (leta 2022 je bilo registriranih 1,2 milijona osebnih vozil ali 572 na 1000 prebivalcev, kar je za 2 % več, kot leta 2021), da hojo nadomeščajo z električnimi skiroji, ki švigajo po pločnikih in kolesarskih stezah, da je vse več mladine zasvojene z zasloni …
Izrazito zaskrbljujoči podatki, ki posredno nakazujejo na prihodnje »zdravje« prebivalstva Slovenije. Čeprav pomeni Slovencem zdravje zelo pomembno vrednoto (leta 2017 je v anketi zdravje postavilo na prvo mesto pomembnosti kar 86 % anketirancev) je očitno, da za to niso zaenkrat pripravljeni postoriti kaj več.
Očitno je, da je strah pred boleznimi srca in žilja in težavami, ki jih te bolezni povzročajo, premajhen, da bi se potrudili in se odpovedali nezdravim življenjskim navadam. Na to namiguje tudi plakat Svetovne zveze za srce (World Heart Federation) ob letošnjem dnevu srca, ki ga obeležujemo vsako leto 29. septembra.
Česa vas je bolj strah?
Morskega psa ali
smrti zaradi bolezni srca in žilja?
Prepričan sem, da bi večina med nami odgovorila, da se bolj boji morskega psa, čeprav je ta bistveno manj nevaren kot srčno-žilne bolezni in smrti zaradi njih. Med tem ko zaradi bolezni srca in ožilja prezgodaj umre skoraj 21 milijonov oseb, je leta 2022 zaradi ugriza morskega psa umrlo vsega 7 oseb (v letu 2022 je bilo na svetu vsega skupaj 57 neizzvanih in 32 izzvanih ugrizov morskega psa). A vse beži, če le nekdo na obali zasluti, da vidi plavut morskega psa. Če pa ima visok holesterol, sladkorno bolezen ali zvišan krvni tlak, je to le blaga motnja, ki pogosto ni vredna ukrepanja.
Strah ima velike oči in je popolnoma neracionalen. Po drugi strani pa je strah tudi spodbuda, da ukrepamo in se izognemo težavam, katerih nas je strah. Seveda strah načeloma ni nikoli pravi motivator, saj povzroča tudi neželene posledice. Zaradi tega je bistveno boljše in pomembno zavedanje, da lahko sami z ustreznimi ukrepi preprečimo dogodke, ki se jih sicer bojimo, kot so npr. možganska kap (ta je najpogostejši vzrok invalidnost) ali pa srčni infarkt, ki je neredko vzrok za ishemično bolezen srca in posledično srčno popuščanje, ki ga spremljajo izredno neprijetne težave, kot so otekanje nog, dušenje, oslabelost ipd ter zaradi njih bistveno poslabšana kakovost življenja.
Zato je tudi pomembno, da vsako leto ob dnevu srca (morali pa bi pravzaprav vsak dan) pomislimo na svoje srce in s kakšnimi nezdravimi razvadami ga mučimo. Če imamo srce radi, moramo narediti vse, da ga ohranimo v dobri kondiciji in zdravega z zdravim življenjskim slogom (nekadilstvo, redna telesna dejavnost, zdrava mediteranska prehrana, izogibanje škodljivemu pitju alkohola, izogibanje prekomerni uporabi zaslonov, skrb za zdravo in primerno spanje, izogibanje stresom) in, v kolikor je bolezen že prisotna, rednim jemanjem predpisanih zdravil. Na ta način si bomo zagotovili zdrava leta življenja tudi v starosti.