Učinki veganske prehrane skozi prizmo znanosti

Piše Nada Rotovnik Kozjek

Prispevek je povzet po : BENKOVIČ, Ana, CASAR, Maja, ROTOVNIK-KOZJEK, Nada. Učinki veganskega načina prehranjevanja na zdravje s kritično analizo raziskave. Medicinski razgledi 2021; 60 (3): 335-44.

Veganski način prehranjevanja je v današnjem času vedno bolj priljubljen. Zanj je značilen način prehranjevanja s popolnim izključevanjem vseh izdelkov živalskega izvora, tako različnih vrst mesa kot tudi mlečnih izdelkov, in uživanje velikih količin sadja, zelenjave, žitaric in stročnic.

Ljudje se za veganski način prehranjevanja odločajo iz etičnih, verskih, zdravstvenih ali okoljskih razlogov. Tabela 1 prikazuje značilnosti takšnega načina prehranjevanja v primerjavi z ostalimi, v današnjem času bolj izpostavljenimi, načini prehranjevanja.

Tabela: Primerjava različnih prehranskih strategij glede vključevanja posameznih živil

Za velik delež veganov je veganstvo mnogo več kot le način prehranjevanja. Predstavlja njihov življenjski slog, katerega glavno vodilo je nenasilje nad živalmi. V vsakdanu se izogibajo izdelkom živalskega izvora, tako hrani kot tudi oblačilom, izogibajo se tudi proizvodom, ki so testirani na živalih, in nasprotujejo izkoriščanju živali za zabavo ljudi, zato ne obiskujejo živalskih vrtov in cirkusov. V današnjem času je veganski način prehranjevanja vedno bolj priljubljen zaradi zdravstvenih vidikov, saj veganstvu pripisujejo mnogo pozitivnih učinkov na telo.

Skupaj s priljubljenostjo pa narašča tudi število raziskav, ki veganskemu načinu prehranjevanja pripisujejo zmanjšanje tveganja za razvoj različnih bolezenskih stanj, kot so sladkorna bolezen, presnovni sindrom in zvišane ravni maščob v krvi.

Ključne učinke pripisujejo predvsem povečanemu vnosu varovalnih hranil (prehranske vlaknine, vitamini, minerali in fito-hranila) ter zmanjšanemu vnosu holesterola in nasičenih maščob. Ob tem pa je iz raziskav zaznati nekritično povezovanje zdravstvenih učinkov s tem načinom prehranjevanja, in neupoštevanje drugih dejavnikov življenjskega sloga ter posameznikovega prehranskega in presnovnega stanja.

Strategija prehranjevanja bi morala biti namreč prilagojena presnovnim potrebam, delovanju prebavil in življenjskemu slogu posameznika. Večji vnos posameznih živil ne pomeni vedno tudi bolj zdrave izbire prehrane. Tako lahko na primer ob prevelikem vnosu sadja in zelenjave pride do obremenitve presnove, na račun prevelikega vnosa določene vrste hrane pa nam lahko primanjkuje drugih pomembnih hranil.

V nadaljevanju predstavljamo kratek povzetek znanstveno kritične analize učinkov veganskega načina prehranjevanja na zdravje ter pomanjkljivosti, ki jih takšna strategija prehranjevanja prinese. Analiziramo značilno raziskavo, katere namen je, da s svojimi izsledki podpira veganski način prehranjevanja. Tovrstne raziskave v današnjem času napadalno oglašujejo in uporabljajo kot podporo za izbiro veganskega načina prehranjevanja. Vendar je za njihovo razumevanje potrebno dobro poznavanje stroke klinične prehrane in patofizioloških presnovnih odzivov na prehranski poseg pri posamezniku. Znati moramo tudi kritično presojati metodologijo, ki se uporablja pri raziskovanju povezav med vplivom prehrane in zdravstvenimi posledicami prehranjevanja. Teh znanj povprečna laična javnost nima, zato je vprašljivo tudi znanje posameznikov, ki na osnovi takšnih raziskav favorizirajo veganski način prehranjevanja.

Predstavitev raziskave

Leta 2017 so Draper in sodelavci izvedli randomizirano kontrolirano raziskavo, ki je proučevala presnovne spremembe po 48-urnem uživanju veganske prehrane in jih primerjala s presnovnimi značilnostmi posameznikov, ki so uživali mešano prehrano z živalskimi proizvodi. Raziskava je bila relativno majhna, sodelovalo je 21 zdravih posameznikov (10 moških in 11 žensk), ki so sicer uživali mešano prehrano. Spadali so v starostno skupino med 18 in 55 let z indeksom telesne mase (ITM) med 18,5 in 27 kg/m²).

Dnevna prehrana je bila prilagojena energijskim potrebam vsakega posameznika, pri izračunu so upoštevali njihovo višino, težo, starost in telesno aktivnost. Shematski potek raziskave je predstavljan na Sliki 1.  Po obdobju kratkotrajnega veganskega prehranjevanja so v primerjavi z intervencijo, ki je vključevala živalske izdelke, beležili nekatere spremembe v laboratorijskih vrednostih. Znižal se je nivo trigliceridov in izboljšalo se je razmerje med »dobrim« holesterolom HDL in »slabim« holesterol LDL. Prav tako so opazili izboljšano občutljivost na inzulin, kar bi potencialno lahko ugodno vplivalo na preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni. Navedene spremembe so pripisali predvsem večjemu vnosu vlaknin (39,8 g pri veganski prehran; 17,5 g prehrana z živalskimi izdelki) in polinenasičenih maščob ter uživanju ogljikovih hidratov z nižjim glikemičnim indeksom. Hkrati pa so pri veganskem načinu prehranjevanja beležili znižano koncentracijo aminokislin v krvni plazmi, vključno z razvejanimi aminokislinami in esencialnimi aminokislinami, kar potencialno slabo vpliva na vzdrževanje in izgradnjo mišične mase.  Izgradnja mišic je na splošno že znižana pri starostnikih in kroničnih bolnikih, zato ti potrebujejo spodbujevalni učinek esencialnih in razvejanih aminokislin.

Kritični pomisleki ob interpretaciji izsledkov raziskave

Opisana raziskava je vključevala majhno število posameznikov, čas uživanja veganske prehrane pa je bil zelo kratek, tako da presnovna prilagoditev telesa pravzaprav še ni bila mogoča. Prav tako ni bilo dovolj podatkov o telesni sestavi sodelujočih, ki veliko pove o predhodnem presnovnem stanju posameznika.

Prav tako so intervencijske jedilnike zasnovali na deležu posameznih hranil, kar je zastarel pristop in ne ustreza kriterijem za oceno presnovnega vpliva posameznih hranil. Dandanes namreč v klinični praksi pri vrednotenju presnovnih učinkov prehrane ne izhajamo več iz deleža posameznih hranil v prehrani, temveč vnos energije in hranil izhaja iz izmerjene telesne mase in sestave telesa. Prehranska strategija se tako načrtuje v kcal ali g/kg telesne mase na dan, ob načrtovanju prehrane pa se mora upoštevati tudi telesno aktivnost in delovanje prebavil.

Še posebej, če vzamemo pod lupo energijske vnose udeležencev v raziskavi, ki so bili izračunan na podlagi telesne mase in so bili relativno nizki. Zato bi lahko izsledke raziskave razložili predvsem kot posledico prilagoditve telesa na stradanje. To prilagoditev bi lahko dodatno osvetlili z meritvami hormonov, kot je na primer kortizol, ki regulirajo odziv telesa na prenizek energijski vnos.

Dodatno je bila neustrezna tudi precejšna razlika v energijskem vnosu tekom veganskega posega in obdobjem prehranjevanja z živalskimi proizvodi, saj so sodelujoči v času slednjega zaužili povprečno 305 kcal več kot ob veganskem prehranjevanju. S takšno energijsko razliko med posameznima načinoma prehranjevanja raziskava težko prikaže vpliv vrste prehrane na telo.

Še dodaten dejavnik, ki preprečuje posploševanje izsledkov raziskave pa je, da je bila zgornja starost preiskovancev 55 let, kar onemogoča razširjanje podatkov na starejšo populacijo. Veliko izvajalcev raziskave je bilo v času izpeljave tudi zaposlenih pri podjetju, ki je raziskavo sponzoriralo, zato je potrebna še dodatna previdnost pri vrednotenju rezultatov študije.

Ključni razlog za previdnost pri rezultatih raziskave pa je, da do sedaj v tovrstnih raziskavah nikoli niso prikazali, da je zdravstvena dobrobit posledica izključno veganskega  prehranjevanja. Enake rezultate namreč lahko dosežemo z znižanjem telesne mase in z optimiziranjem zdravega načina življenja – tako, da smo redno telesno aktivni, uživamo uravnoteženo prehrano, nadzorujemo stres in se odpovemo škodljivim razvadam (npr. kajenju, uživanju alkoholnih pijač).

Zaključimo lahko, da je veganski način prehranjevanja je lahko ustrezen le v primeru, ko je dobro načrtovan in prilagojen posameznikovemu zdravstvenem stanju, delovanju prebavil in načinu življenja. Ob tem se je potrebno zavedati, da gre za način prehranjevanja, ki izključuje številne prehranske izbire in otežuje vnos številnih mikrohranil in zadosten vnos kakovostnih beljakovin. Zato lahko dlje časa trajajoče, neprekinjeno vegansko prehranjevanje, ki je laično osnovano, vodi v neuravnotežen vnos energije in hranil ter povzroča pomanjkanje makrohranil, kot so beljakovine, in mikrohranil, kot so železo, vitamini (B12 in D), kalcij in cink.

Zato je takrat, ko se nekdo odloči za veganski način prehranjevanja, potreben premislek in prehranski načrt, ki je zastavljen tako, da bo pokril vse presnovne potrebe posameznika.  Vedeti je treba, kaj potrebuje posameznik glede na spol, starost in aktivnosti, hkrati pa upoštevati morebitna bolezenska stanja. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da svojemu telesu naredimo škodo. 

Zato lahko rečemo, da je bilo v dosedanjih raziskavah sicer predstavljenih nekaj možnih pozitivnih učinkov veganskega načina prehranjevanja, vendar iz njih ni mogoče zagotovo sklepati, da je veganski način kakorkoli boljši od uravnotežene prehrane, pri kateri so prehranski vnosi individualno prilagojeni.

Dosedanje raziskave na posameznikih z veganskim načinom prehranjevanja so imele namreč večinoma premajhno število udeležencev, tak način prehranjevanja tudi večinoma ni trajal dovolj dolgo časa, da bi se učinki lahko jasno pokazali. Prav tako dosedanje raziskave ne ponujajo podatkov o primernosti te prehrane za starostnike.