Vir: BBC News, na dan 26. 10. 2024
V novem dokumentarcu z naslovom »The Remarkable Life of Ibelin” (Izjemno življenje Ibelina) norveški par govori o bogatih izkušnjah, ki jih je imel njun invalidni sin na spletu v igri World of Warcraft – brez njihove vednosti.
Ko je Mats Steen leta 2014 pri 25 letih umrl zaradi degenerativne mišične bolezni, sta bila njegova starša, Robert in Trude Steen, presenečena, da so ju na njun dom na Norveškem poklicali ljudje iz vse Evrope, ki so žalovali za njunim sinom. Zakonca Steen sta vedela, da je njun sin navdušen igralec, a nista dojela, da je imel skoraj desetletje še eno virtualno življenje v igri World of Warcraft. Zgodba o Matsu in njegovem avatarju Ibelinu je predstavljena v dokumentarcu The Remarkable Life of Ibelin.
“Zapuščam ta svet in večino svojega časa preživim v oddaljenem svetu, imenovanem Azeroth,” prične s svojo življenjsko zgodbo Mats Steen (v dokumentarnem filmu ga odigra igralec) in gledalce popelje v virtualno pokrajino, ki jo poznajo igralci World of Warcraft. »Tam notri,« nadaljuje, »sem svoboden in lahko sem, kar hočem biti.«
Odkritje, da je njun sin, ki je imel Duchennovo mišično distrofijo (DMD) in je večino svojega življenja uporabljal invalidski voziček, izkusil veliko tega, kar so drugi mladi njegovih let – druženje, prijateljstvo, ljubezen – je bilo za njegove starše razodetje.
»Mats se je rodil pred več kot 35 leti, z njim sva živela pod isto streho 25 let, štiri mesece in 15 dni,« je za BBC povedal oče Robert Steen. »Potem je umrl zaradi hude bolezni, s katero se je rodil. Verjeli smo, da je živel osamljeno in izolirano življenje, ne da bi izkusil ljubezen, bil pomemben ali vplival na življenja drugih ljudi. Mats je veliko časa preživel v svetu iger, zato smo dan po njegovi smrti na njegov blog objavili kratko objavo o njegovi smrti. Takrat pa so začela prihajati elektronska sporočila, ki so izražala, kako pomembne odnose je imel Mats z drugimi ljudmi.
»To je bila prelomnica našega življenja. Njegova smrt je bila tudi začetek zgodbe, saj smo v 10 letih, odkar je umrl, izvedeli toliko o njegovem življenju.«
Od resnične osebe do avatarja ali obratno?
Dvojno življenje Matsa Steena je leta 2019 prvič raziskala norveška javna radiotelevizija NRK, članek BBC News pa je navdihnil norveškega filmskega ustvarjalca Benjamina Reeja, da zgodbo pove v obliki dokumentarca. »Mislim, da njegova zgodba zastavlja nekaj vprašanj, ki so pomembna danes,« pravi Benjamin Ree. »Ali je mogoče postati prijatelj z nekom, ki ga nikoli nisi srečal? Ali je mogoče doživeti ljubezen z nekom, ki ga nikoli nisi srečal? In kako tesno prijateljstvo lahko imaš z nekom, s katerim nisi nikoli govoril, samo pisal? To pove tudi nekaj o generacijski vrzeli in fascinaciji moje generacije nad igranjem iger – star sem 35 let. Mats je odrasel v tej igri, Matsovi prijatelji in družina so mi povedali, da je proti koncu svojega življenja želel, da bi bil pomemben, da bi se ga spominjali, kljub njegovemu kratkemu življenju.«
Mats Steen je skoraj desetletje gradil tesna prijateljstva, medtem ko je igral World of Warcraft. Vir slike: Netflix
Ree je dokumentarec ustvaril z uporabo VHS posnetkov družine Steen in uporabil igralca, ki je recitiral dele Steenovega bloga. V intrevjuju so nastopili nekateri Matsovi prijatelji, avatarji iz World of Warcraft pa so animirani. Mats je v igri sodeloval z besedilom lika Ibelin, ne z glasom, in vsa njegova komunikacija je bila med igranjem shranjena. Njegova spletna skupnost, imenovana Starlight, je Reeju pomagala ustvariti približno 42.000 strani besedila, na podlagi česa je Ree lahko sestavil Matsovo notranje življenje. Ree ga opisuje kot ‘filmski scenarij, dolg 42.000 strani, ki resnično pripoveduje zgodbo o dejanskem življenju avatarja v teh osmih letih’.
»Vsi Ibelinovi občutki in dejanja so bili v tem arhivu.« Če je Mats napisal: »Ibelin je iskren, a užaloščen«, smo točno vedeli, kje in kdaj se je to zgodilo, in v filmu poskušamo kompleksnost pisanja in čustev interpretirati v dejansko animacijo.”
Kako mogoče je, da spletni avatar predstavlja resnično osebo? Mats Steen je svoj alter ego poimenoval po liku Balian iz Ibelina, ki ga je leta 2005 odigral Orlando Bloom v filmskem zgodovinskem epu Nebeško kraljestvo, režiserja Ridleya Scotta. »Ibelin Redmoore je tako slavni detektiv in plemič, ki si najde prijatelje in se bori proti zlu, kamorkoli pride«, Mats Steen pa lik opisuje kot »razširitev mene samega, različnih delov mene«.
Generacijski razkorak
Ibelin Redmoore morda zveni kot idealiziran superjunak, sploh, ker ga je ustvaril 17-letnik, toda Matsovi starši so prejeli sporočila drugih igralcev, v katerih so zapisali, da je Mats vedno izboljšal razpoloženje v igri. Drug igralec je napisal: »Bil je tam zame in z njim sem lahko govoril tudi o neumnostih.« V dokumentarcu mati Xenia iz Danske in njen sin Mikkel opisujeta, kako je bil Steenov zrel nasvet bistvenega pomena pri izboljšanju njunega mati-sin odnosa.
Druga prijateljica, Lisette iz Nizozemske, pripoveduje, kako je Mats njenim staršem napisal pismo, ko so ji zaradi slabih ocen vzeli računalnik, in jih prosil, naj najdejo drugačno rešitev, ker je bila Lisette depresivna. »Mislim, da je odlična oseba in jo imam za eno svojih najbližjih prijateljic,« je zapisal v pismu.
»Bil je neozdravljiv romantik in vedno je imel uspeh pri ženskah,« je Steenovim pisal drug Ibelin prijatelj. In zdi se, da je bila Lisette v obliki njenega avatarja Rumour velika ljubezen Matsovega življenja: spoznala sta se v igri, ko sta bila kot najstnika približno istih let. V dokumentarcu Ibelin naleti na temnolaso, skrivnostno lepotico, ki mu ukrade klobuk. Kasneje si izmenjata poljub na lice. »Bil je le navidezni poljub, ampak, o bog, kako sem ga lahko čutil,« pravi Mats o srečanju.
Strokovnjaki domnevajo, da človeški možgani dojemajo video igre kot resnično dogajanje. Čeprav se v družbi trenutno večinoma razpravlja o škodi, ki jo mladim povzroča prekomerna uporaba zaslonov, pa Matsov oče pravi, da je spremenil mnenje glede sinovih virtualnih srečanj. »Mats nam je povedal, da igra z drugimi ljudmi, vendar smo menili, da ga ne morejo zares poznati, saj se niso fizično srečali,« pravi Robert Steen. »Vendar mislim, da 10 let od zdaj ne bomo imeli takšnih pogovorov, ne bomo razlikovali med digitalnim in fizičnim. Za mlajše ljudi je digitalno ali fizično enakovredno, odnosi, ki so jih vzpostavili na spletu, so enako pomembni in naravni kot fizični odnosi. Samo moji generaciji je to čudno, saj tega nismo bili deležni med odraščanjem.«
Nekateri prijatelji iz skupine Starlight so se udeležili Steenovega pogreba in še vedno prirejajo srečanja v njegovo čast, kar je po mnenju Reeja dokaz pravega prijateljstva, ki obstaja tudi znotraj iger. »Mislim, da je čas, ki ga ti igralci preživijo skupaj, veliko daljši, kot ga jaz preživim s prijatelji v resničnem življenju,« pravi Ree. »Čas, ko skupaj igrata vloge ali se igrata, ali pa se samo pogovarjata o resnih stvareh, je zelo dragocen. Ugotovil sem, da je Mats odličen pri postavljanju vprašanj, kot je ‘Kako si? in zatem zares tudi prisluhne odgovoru.
»Mats je očitno uporabljal avatarja, da bi izkusil stvari, ki bi si jih želel v fizičnem življenju« – Robert Steen, oče
Dokumentarec ne prikazuje avatarja Ibelina ali Matsa kot svetnika. Ko se je Steenovo zdravstveno stanje slabšalo in je postajal vse bolj razočaran nad omejitvami svojega fizičnega življenja, je imel Ibelin vse več izbruhov in se je znašal nad soigralci. Steenova pojasnjujeta, da je njun sin pri 21 letih ustvaril še en avatar, imenovan Jerome Walker, ki v filmu ne nastopa. »Jerome je bil kavboj; pil je viski in plesal,« pravi Robert Steen. »Ves čas se je spogledoval z ženskami in tako najverjetneje zrcalil 21-letnika in ne 17-letnika, ki je ustvaril Ibelina. »Kakorkoli, Mats je očitno uporabljal avatarja, s katerima je želel in izkusil stvari, ki bi si jih v fizičnem svetu ni mogel.«
»Še dobro, da sem na invalidskem vozičku, sicer bi bil zunaj in mami povzročil srčni napad,« se je v enem od zapisu izrazil Mats Steen.
Dejansko je tisto, zaradi česar je zgodba tako prepričljiva in dobro sprejeta, lik Matsa Steena, ki ga Ibelin pomaga razkriti – njegova moč, njegov humor in občasno tudi njegova melanholija. Na filmskem festivalu Sundance je prejela tako nagrado za režijo kot nagrado občinstva, kar je pogosto znanilec nominacije za oskarja,
»V tem drugem svetu dekle ne bi videlo mojega invalidskega vozička ali česa drugega, moje srce, dušo in um sem udobno namestil v čedno močno telo,« pravi Mats o življenju v Azerothu.
»V srednji šoli so bile zabave, privlačna dekleta, toliko stvari, ki si jih je želel 17-letni fant, a vse so bile le sanje, ki niso dosegljive. Toda tudi sanje so prav tako lepe, kajti vedno jih lahko znova obiščeš.«
Preberite še: