Slovenska raziskava, objavljena v julijski številki znanstvene revije Journal of Stroke and Cerebrovascular Diseases, je razkrila pomembne podatke o starosti bolnikov, dejavnikih tveganja in napredku pri zdravljenju ishemične možganske kapi. V raziskavo je bilo vključenih skoraj 17.000 bolnikov, mediana njihove starosti pa je bila 74 let.
Možganska kap je eden najpomembnejših vzrokov smrti in dolgotrajne invalidnosti. Čeprav se pogosteje pojavlja pri starejših, lahko prizadene tudi mlajše odrasle.
Slovenski raziskovalci so analizirali podatke o bolnišničnih obravnavah zaradi akutne ishemične možganske kapi med letoma 2015 in 2022. Zanimalo jih je, kako so se spreminjali število bolnišničnih obravnav, značilnosti bolnikov, načini zdravljenja in dolgoročni izidi.
Pri kateri starosti so bolniki doživeli možgansko kap?
Raziskava je zajela 16.839 odraslih bolnikov, ki so bili v Sloveniji med letoma 2015 in 2022 bolnišnično obravnavani zaradi ishemične možganske kapi.
Mediana starosti bolnikov je bila 74 let. To pomeni, da je bila polovica bolnikov mlajša od 74 let, polovica pa starejša.
Med bolniki je bilo 54 % moških in 46 % žensk.
Raziskovalci so ugotovili tudi pomembne razlike med spoloma. Ženske so bile ob možganski kapi praviloma starejše od moških. Mediana starosti žensk je znašala 78 let, pri moških pa 70 let.
Ti podatki kažejo, da je ishemična možganska kap pogostejša v starejšem življenjskem obdobju, vendar starost ni edini dejavnik tveganja.
Kateri dejavniki tveganja so bili najpogostejši?
Pri bolnikih so raziskovalci ugotovili visoko razširjenost nekaterih že znanih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja.
Najpogostejša zdravstvena stanja so bila:
- Povišan krvni tlak: 68 % bolnikov.
- Motnje v presnovi maščob: 36 % bolnikov.
- Atrijska fibrilacija: 25 % bolnikov.
- Sladkorna bolezen: 22 % bolnikov.
Povišan krvni tlak je bil tako prisoten pri več kot dveh tretjinah bolnikov.
Atrijska fibrilacija, ki je oblika motnje srčnega ritma, je posebej pomembna, saj lahko povzroči nastanek krvnih strdkov v srcu. Ti lahko potujejo po krvnem obtoku in zamašijo možgansko arterijo.
Pomembno je poudariti, da navedeni deleži predstavljajo pogostost teh zdravstvenih stanj med bolniki v raziskavi. Ne pomenijo, da je posamezno stanje neposredno povzročilo vsako možgansko kap.
Ali se število možganskih kapi v Sloveniji zmanjšuje?
Raziskovalci so ugotovili, da se je število bolnišničnih obravnav zaradi ishemične možganske kapi v proučevanem obdobju nekoliko zmanjšalo.
Leta 2017 so zabeležili največ bolnišničnih obravnav, in sicer 2.169.
Stopnja bolnišničnih obravnav se je v obdobju raziskave zmanjšala s približno 105 na 99 obravnav na 100.000 prebivalcev letno.
Gre za spodbuden podatek, vendar raziskovalci opozarjajo, da je treba rezultate razlagati previdno. Na število obravnav lahko vplivajo tudi spremembe v zdravstvenem sistemu, beleženju podatkov in dostopnosti zdravstvenih storitev.
Posebej izrazito zmanjšanje so zaznali med letoma 2019 in 2020, kar sovpada z obdobjem epidemije covida-19.
Pomemben napredek pri zdravljenju
Raziskava je pokazala tudi precejšen napredek pri uporabi sodobnih metod zdravljenja ishemične možganske kapi.
Delež bolnikov, zdravljenih z intravensko trombolizo, se je povečal s 6,2 % leta 2015 na 15 % leta 2022.
Pri intravenski trombolizi zdravniki uporabijo zdravila, ki pomagajo raztopiti krvni strdek in ponovno vzpostaviti pretok krvi skozi zamašeno žilo.
Povečal se je tudi delež bolnikov, pri katerih so opravili mehansko trombektomijo – s 5,4 % na 9,5 %.
Pri tem posegu zdravniki s posebnim katetrom mehansko odstranijo krvni strdek iz zamašene možganske arterije.
Večja uporaba teh postopkov kaže na pomembne spremembe v obravnavi bolnikov z ishemično možgansko kapjo.
Raziskovalci so ugotovili tudi izboljšanje predpisovanja zdravil za preprečevanje ponovnih možganskih kapi ob odpustu iz bolnišnice.
Kaj lahko za preprečevanje možganske kapi storimo sami?
Čeprav na starost in nekatere druge dejavnike tveganja ne moremo vplivati, lahko z zdravim življenjskim slogom in ustreznim zdravljenjem pomembno zmanjšamo tveganje za možgansko kap.
Med najpomembnejšimi ukrepi so:
- redno spremljanje in urejanje krvnega tlaka,
- pravočasno odkrivanje in zdravljenje atrijske fibrilacije,
- uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola,
- redna telesna dejavnost,
- uravnotežena prehrana,
- opustitev kajenja,
- omejevanje uživanja alkohola,
- redni preventivni zdravstveni pregledi.
Posebej pomembno je, da kronične bolezni pravočasno odkrijemo in jih ustrezno zdravimo.
Ob znakih možganske kapi šteje vsaka minuta
Možganska kap nastopi nenadoma. Hitro prepoznavanje simptomov in pravočasna zdravniška pomoč lahko pomembno vplivata na uspešnost zdravljenja.
Pri prepoznavanju možganske kapi nam pomaga pravilo GROM:
G – govor: nenadna motnja govora.
R – roka: nenadna oslabelost ali ohromelost roke.
O – obraz: povešen ustni kot oziroma asimetrija obraza.
M – minuta: vsaka minuta šteje.
Ob sumu na možgansko kap takoj pokličimo 112.
Slovenska raziskava poudarja pomen preventive in spremljanja bolnikov
Raziskava je pomembna, ker ponuja obsežen pregled obravnave ishemične možganske kapi v Sloveniji.
Podatki kažejo na napredek pri zdravljenju, hkrati pa opozarjajo na visoko razširjenost dejavnikov tveganja, predvsem povišanega krvnega tlaka, atrijske fibrilacije in sladkorne bolezni.
Raziskovalci poudarjajo tudi potrebo po vzpostavitvi nacionalnega registra možganske kapi, ki bi omogočal še natančnejše spremljanje kakovosti zdravljenja in zdravstvenih izidov.
Možganska kap pogosteje prizadene starejše, vendar je preprečevanje pomembno v vseh življenjskih obdobjih. Skrb za zdravje srca in ožilja je hkrati tudi skrb za zdravje možganov.
Vir:
- Tjaša Furlan, Borut Jug, Neža Nograšek, Dalibor Gavrić, Janja Pretnar Oblak, Petra Došenović Bonča in Senta Frol. Acute ischemic stroke trends in Slovenia, 2015–2022: Declining admissions, rising reperfusion, uneven gains. Znanstvena revija: Journal of Stroke and Cerebrovascular Diseases, letnik 35, številka 7, članek 108668.