Povezovanje NVO v nacionalno Nacionalno mrežo NVO 25 x 25 - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Povezovanje nevladnih organizacij v Nacionalno mrežo NVO 25 x 25

Opomba: V letu 2025 se bo ime nacionalne mreže NVO 25x25 spremenilo v Nacionalna mreža NVO za zdravje srca in ožilja.

Nacionalna mreža nevladnih organizacij 25×25 že z imenom sporoča namen Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, da skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami s področja zdravja in ostalimi deležniki v Sloveniji pripomore k uresničitvi cilja resolucije 66. generalne skupščine OZN (19.9.2011), da se umrljivost kot posledica kroničnih nenalezljivih bolezni do leta 2025 zniža za 25%, kar je cilj Svetovne zdravstvene organizacije.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je v začetku decembra 2012 ustanovilo nacionalno mrežo nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na področju javnega zdravja z namenom povezovanja in sodelovanja na področju zagovorništva, skupnih prijav na razpise in medsebojne pomoči in podpore.

Nevladne organizacije (v nadaljevanju: NVO) s področja javnega zdravja so v Sloveniji povezane v zveze društev ali pa delujejo kot samostojna društva v nacionalnem pomenu in pa kot zasebni zavodi ter ustanove. Nevladnih organizacij, ki delujejo na področju javnega zdravja pri nas, je veliko, delajo pa na ali popolnoma enakem ali sorodnem področju in si prizadevajo za enake cilje.

NVO so eden od stebrov civilne družbe in kot take opravljajo koristne funkcije, ki jih državni organi in druge organizacije iz različnih razlogov ne opravljajo ali jih opravljajo le deloma. Za izpolnjevanje teh funkcij morajo biti NVO usposobljene za izmenjavo informacij, posredovanje spoznanj in znanja, ne le zainteresirani javnosti, temveč tudi med sabo.

Nevladni sektor je v Sloveniji v fazi pridobivanja svojega mesta v smislu celostne obravnave. To je razvidno iz Strategije Vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Dejanska slika stanja nevladnih organizacij pa je drugačna. Večina NVO v Sloveniji je majhnih, spopadajo se s pomanjkanjem finančnih sredstev, neustreznimi prostori in opremo za delovanje, pomanjkanjem zaposlenih oziroma sodelujočih, pa tudi prostovoljcev, pomanjkljiva je administrativna in strokovna usposobljenost kadrov. Nevladni sektor v Sloveniji zaposluje petkrat manj ljudi, kakor bi jih lahko glede na povprečje v drugih državah. Vključevanje zunanjih sodelavcev in prostovoljcev mnogokrat zapolni samo potrebe posamičnih, ožjih področij programa organizacije, ki zato ne morejo delovati povezano, se dograjevati in se učinkovito ter zadovoljivo bližati k zastavljenim ciljem.

Na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije tako verjamemo, da imamo nevladne organizacije velik potencial prav v povezovanju, ki za lahko zapolni določene šibke točke, s katerimi se srečujemo. Če organizacije delujemo povezano in združimo svoje moči, je naše sporočilo tako javnosti kot političnim odločevalcem veliko bolj odmevno. Povezujemo se lahko pri oblikovanju skupnih programov, s katerimi se lahko prijavimo na večje nacionalne ali mednarodne razpise.

Področje dela Mreže NVO 25×25:

oblikovanje reprezentativne mreže nevladnih organizacij s področja zdravja, katerih dolgoročni cilj je zmanjšati obolevnost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v Sloveniji in zmanjšati neenakosti v zdravju (s tem namenom je Društvo za srce tudi eden od ustanoviteljev Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (Združenje KNB),
zagotovitev podpornega okolja za vse slovenske nevladne organizacije, delujoče na področju javnega zdravja,
krepitev vloge in pomena NVO sektorja na področju zdravja v Sloveniji.
informiranje in mreženjem ter povezovanje na lokalni, nacionalni in evropski ravni,
krepitev skupne identitete članic mreže in zavest o bolj učinkovitem zastopanju lastnih interesov civilne družbe: usklajeno podajanje zakonskih pobud, akcije na področju zagovorništva in umestitve vloge nevladnih organizacij v strateške dokumente državnih organov
iskanje sistemskih rešitev za nevladne organizacije s področja zdravja, oblikovanje bolj učinkovitih in trajnostno naravnanih zdravstvenih politik,
oblikovanje partnerskih odnosov z državo, občinami, strokovnjaki na področju zdravja in drugih dotičnih področij, z javnozdravstvenimi inštitucijami in drugimi nevladnimi organizacijami s področja zdravja.