Mnogi od preventivnih ukrepov (predstavljenih v tem prispevku) imajo največji učinek ravno na uporabo tobaka med mladimi. To je smiselna tarčna skupina za tobačno industrijo, saj večina kadilcev prvič poskusi tobak v mladosti. Zaradi načina in časa razvoja možganov so otroci in najstniki bolj dovzetni za zasvojenosti kot odrasle osebe. Poleg tega bodo tako »stranke« tobačne industrije več časa, kar pomeni večji dobiček. Iz tega sledi, da je tudi preventiva najbolj smiselna pri mladih. Pri tem se je smiselno držati načel: »Če je možno, poskusimo povsem preprečiti uporabo tobačnih izdelkov. Če ni možno, pa skušamo zamakniti prvo uporabo, kolikor je možno (in jo količinsko čim bolj zmanjšati).« Tako se možnost dolgoročne odvisnosti in s tem vseh ostalih zdravstvenih posledic močno zmanjša.
Pomembno je, da se preventiva uporabe tobačnih izdelkov izvaja čim bolj strokovno in na podlagi dokazanih programov, principov in dobrih praks. Poleg zagovorništva močne zdravstvene politike je pomembno, da se izvajajo preventivni programi, ki v populacij (in med mladimi) skrbijo za ozaveščenost in denormalizirajo uporabo tobačnih izdelkov.
Najbolj učinkoviti pristopi
Na podlagi zbirk dokazov s strani Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction – EMCDDA) so najbolj učinkoviti naslednji pristopi:
- združeni družinski in šolski programi za preprečevanje uporabe tobaka,
- šolski programi za preventivo več tveganih vedenj (alkohol, tobak, druge droge),
- celostni programi v skupnosti, ki ciljajo na rizične mlade,
- intenzivni družinski programi za preprečevanje kajenja,
- večdelni programi v skupnosti,
- interaktivni programi, namenjeni izpostavljenim mladim,
- domači obiski ranljivih družin.
Neučinkoviti programi oz. programi, pri katerih učinkovitost ni potrjena
Na podlagi zbirk dokazov s strani Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction – EMCDDA) so neučinkoviti programi oz. programi, pri katerih učinkovitost ni potrjena:
- samostojne medijske kampanje (brez drugih intervencij),
- samostojni šolski vrstniški programi,
- družinski in individualni programi za preventivo več tveganih vedenj s fokusom na tobaku,
- spiritualne/religiozne intervencije za zmanjšanje zlorabe substanc.
Piše: Andrej M. Vujkovac, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR)
Uporabljeni viri:
European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addictions. (2020). Best practice portal – evidence database. EMCDDA. https://www.emcdda.europa.eu/best-practice/evidence-summaries_en
