Vprašanje
»Spoštovani!
Pred kratkim sem utrpel srčni infarkt, ob katerem so mi našli večžilno koronarno bolezen. Že pred tem sem se zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in tudi sladkorne bolezni, ki pa sem jo zadovoljivo uravnaval samo z dieto. Sedaj pa so mi na novo ugotovili tudi povišane maščobe v krvi in mi zato predpisali rosuvastatin v odmerku 40 mg/da. Že po nekaj zaužitih tabletah sem se slabo počutil, bolele so me mišice nog. Po dogovoru z osebnim zdravnikom sem rosuvastatin opustil, predlagal pa mi je, da pričnem jemati atorvastatin. Na k zdravilu priloženem listku sem prebral, da tudi to zdravilo povzroča zelo številne neželene učinke (kar za dve strani jih je) in tudi na medmrežju sem zasledil, da so statini nevarni. Ali naj začnem to zdravilo kljub temu jemati?«*
* Vprašanje je bilo poslano po e-pošti in je le delno lektorirano.
Odgovarja prim. Matija Cevc, dr. med. kardiolog
Ni zdravila, ki ne bi imelo tudi neželenih stranskih učinkov. Veliko vprašanje pa je, ali so bile težave, zaradi katerih ste statin opustili, v resnici povzročene s tem zdravilom. Statini prično namreč učinkovati po »uvajalnem obdobju«, ki je navadno 3-4 tedne. Da bi se neželeni učinki pojavili po že nekaj zaužitih tabletah je zelo vprašljivo. Res veljajo za najpogostejši neželeni učinek statinov mišične bolečine, utrujenost ali šibkostjo mišic, pogosto pa bolniki tožijo tudi o glavobolu, bolečinah v trebuhu, zaprtju, občutku slabosti in siljenja na bruhanje, omotici, a se dokaj pogosto tudi izkaže, da te težave niso povzročene s to učinkovino. Da bi tako povezanost potrdili bi namreč morali za nekaj časa zdravilo opustiti (npr. za 14 dni) in če bi v tem času težave izzvenele in se ponovile, ko bi vnovič jemali isto zdravilo, bi to dokazovalo povezanost med zdravilom in neželenim učinkom. Seveda se takega postopka dokaj redko poslužujemo, ker je za številne tak poskus prezahteven. V navodilu, ki spremlja statine, je zapisano, da naj bi imela enega od teh stranskih učinkov kar 1 oseba od desetih prejemnikov, a je tudi to vprašljivo, saj skoraj pri nobenem bolniku ni bil izveden postopek preverjanja soodvisnosti, kot sem ga opisal.
Pojavnost kakega od neželenih učinkov statinov v splošni populaciji naj bi bila od 10 % pa vse do 29 %. Po drugi strani pa je bila njihova pojavnost v dvojno slepih s placebom nadzorovanih raziskavah bistveno nižja (okoli 1-5%) pri čemer se pojavnost med prejemniki zdravila in tistimi, ki aktivne substance niso prejemali (placebo) skoraj ni razlikovala. Seveda je tudi res, da so v take raziskave vključeni izbrani bolniki, ki so skrbneje spremljani in spodbujani, medtem ko so med zdravljenimi v splošni populaciji bolniki s številnimi soobolenji in zdravili, starostniki, ženske, krhki ipd., kar vse povečuje nagnjenost k neželenim sopojavom. Pred 5 leti je bila objavljena tudi raziskava, ki je pokazala, da je nocebo efekt, ko bolnik toži o neželenem stranskem učinku, čeprav ni prejel aktivne učinkovine (ravno nasprotno od placeba), pri zdravljenju s statini izredno pogost, in da je dejansko neželenih učinkov v splošni populaciji okoli 3 % in so torej statini med najbolj varnimi zdravili.
Vemo tudi, da visoki odmerki zelo učinkovitih statinov pogosteje sprožijo težave. Tako je včasih na mestu, da se le zniža odmerek in težava izzveni. Izkazalo se je tudi, da skoraj 90 % bolnikov, ki so imeli ob enem statinu težave, ob zamenjavi za drug statin le-teh nimajo. Neredko lahko (predvsem prebavne) težave povzročijo sicer pomožne snovi, ki so zdravilu dodane, da lahko npr. oblikujejo tableto. Takih substanc je lahko v tableti tudi več – neredko laktoza, na katero so številni preobčutljivi. Torej se lahko neželenemu učinku izognemo tudi tako, da izberemo isto aktivno substanco, ki pa jo izdeluje drug proizvajalec, ki ima drugačno »recepturo« za izdelavo tablete.
Menim, da je vsekakor treba zdravljenje povišanih maščob nadaljevati in se v sodelovanju z osebnim zdravnikom potruditi, da se najde za vas primerno zdravilo proti povišanim maščobam v krvi.
Preberite še: