Piše: prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
V časniku Dnevnik je bil 18. 11. 2011 objavljen prispevek z naslovom »S kajenjem, sladkorno boleznijo in visokim tlakom lažje proti infarktu«. Gre za povzetek pisanja nemške revije Der Spiegel, v kateri so opisani rezultati ameriške raziskave preživetja več kot pol milijona bolnikov s prvim srčnim infarktom v letih 1994 – 2006.
Raziskava je pokazala, da so osebe s petimi dejavniki tveganja (kajenjem, povečano ravnijo krvnih lipidov, visokim tlakom, sladkorno boleznijo in družinsko nagnjenostjo k boleznim srca in žilja) v povprečju doživele prvi srčni infarkt v starosti 57 let, osebe brez dejavnikov tveganja pa pri 72 letih.
Res pa je, da je med skupino mlajših bolnikov z vsemi dejavniki tveganja ob prvem srčnem infarktu umrlo 3,6 % oseb, med starejšimi brez dejavnikov tveganja pa 15%. Ta rezultat je na prvi pogled presenetljiv, še zdaleč pa ne pomeni, da se lahko s kajenjem, visokim tlakom in sladkorno boleznijo lahko borimo proti srčnemu infarktu.
Čeprav je članek napisan korektno, pa je naslov v Dnevniku zavajajoč.
Preživetje bolnikov z vsako hudo boleznijo je namreč močno odvisno od starosti. Pomembno se je tudi zavedati, da se srčni infarkt in bolezni žilja ob prisotnih dejavnikih tveganja pogosto ponavljajo. Oseba, ki doživi prvi srčni infarkt pri 57 letih in ostane kadilec, ne uravna krvnega tlaka, lipidov in sladkorja, ima veliko tveganje za ponovni srčni infarkt in možgansko kap ter ima posledično manjšo možnost, da dočaka starost 73 let, kot oseba brez dejavnikov tveganja, ki doživi prvi srčni infarkt pri 72 letih.
Kot smo poročali v Novicah o zdravju, se zdrav življenjski slog vsekakor obrestuje. Tisti, ki nikoli niso kadili, se redno gibljejo, se zdravo prehranjujejo in uživajo zmerne količine alkohola živijo v povprečju 11 let dlje od kadilcev, ki se ne gibljejo redno, se prekomerno hranijo in uživajo prekomerne količine alkohola.
Ali poznate dejavnike tveganja za srčni infarkt?
- kajenje,
- povečana raven krvnih lipidov,
- visok tlak,
- sladkorna bolezen in
- družinska nagnjenost k boleznim srca in ožilja.