VABILO
Gorenjska podružnica za zdravje srca in ožilja pripravlja delavnico PREVENTIVA PADCEV V STAROSTI, ki bo v četrtek, 16. marca 2023 ob 16:00 uri v telovadnici Centra za krepitev zdravja v kleti (smer fizioterapija) Zdravstvenega doma Kranj, na Gosposvetski cesti 10. Delavnico bo vodila Sara Rojnik, mag. kineziologije. Ker boste na delavnici lahko sodelovali na praktičnih vajah ter spoznali načine, kako se obvarovati padcev, pridite udobno oblečeni in obuti.
Prosimo za predhodne prijave; pokličite na telefonsko številko: 031307 163 (Inge Sajovic) ali 030/450-664 (Sara Rojnik) ali nam pišete na naslov [email protected]
Z vadbo nad padci
Padci so nevarni v vsakem obdobju življenja, za starejšega človeka pa lahko imajo že na videz povsem nedolžni padci hude posledice in lahko trajno prekinejo samostojno življenje. Ker se življenjska doba podaljšuje in se naša družba stara, posledično narašča tudi število padcev.
Najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju padcev pri starostnikih igra ravnotežje, ki je pomembno v njihovem vsakdanjiku, ko opravljajo povsem običajne stvari, kot je skrb za osebno higieno, oblačenje in slačenje, ko vstopajo ali vstajajo iz kadi ali iz avtomobila … Ravnotežje je pomembno tudi pri pospravljanju, doseganju in pobiranju predmetov.
Starostniki z dobrim ravnotežjem so in se počutijo varnejše, udeležujejo se več aktivnosti ter nenazadnje lažje skrbijo zase in tako ohranjajo samostojnost. Ne nazadnje je izguba ravnotežja povezana s povečanim številom padcem ter mnogimi poškodbami, ki temu sledijo.
Kako torej preventivno s preventivo preprečiti padce?
Ljudje lahko sami veliko naredimo za preprečevanje padcev in s tem za zdravje. Najcenejši in najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje padcev je telesna dejavnost z vajami za pridobivanje moči, prožnosti in ravnotežja.
Raziskave kažejo, da je najbolj učinkovita kombinacija samostojne vadbe v domačem okolju z organizirano skupinsko vadbo.
Za zmanjševanjem tveganja padcev se priporoča vadba za ohranjanje ravnotežja. Za ohranjanje ravnotežja se lahko izvajajo vaje, kot so: dvig na prste nog, stoja na eni nogi, vrtenje okoli svoje osi, stoja pri miru z zaprtimi očmi in odročenimi rokami. Vaje za ohranjanje ravnotežja pa se lahko vključi tudi v vsakodnevne aktivnosti. Tako lahko starostnik izmenično stoji na eni in drugi nogi, ko si umiva zobe, pomiva posodo ali obeša perilo. Pri tem ne pozabimo na varnost; pomembno je, da ima v bližini trdno oporo, za katero se lahko prime, če izgubi nadzor nad težiščem telesa.
Ob vključevanju ravnotežnih vaj v vsakodnevne aktivnosti je, kot smo že zapisali, priporočljivo izvajanje vadbe 2–3x na teden. Začetniki, ki imajo oslabljeno ravnotežje, lahko izvajajo vadbo dvakrat na teden. Če imajo zelo oslabljeno ravnotežje, vaj ne smejo izvajati sami, saj je tveganje oz. nevarnost za padce (pre)velika.
Med pomembnimi izvajalci preventivnih strategij so zdravstveni delavci in sodelavci na primarni ravni.
V 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji se že izvaja presejanje starejših od 64 let na tveganje za padce, ki mu sledi ocena hoje in ravnotežja z oceno tveganja za padce. Na osnovi multifaktorske ocene dejavnikov tveganja pa se določijo učinkovite intervencije za zmanjšanje tveganja za padce.