Vprašanje
Presenečena sem bila, ko sem slišala, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre več žensk kot moških, in da naj bi ženske doživljale to bolezen drugače. Je to res in če je, kaj je vzrok za razlike? Kako naj se pred temi razlikami zaščitim?
* Vprašanje je bilo poslano po e-pošti in je le delno lektorirano.
Odgovor
– Na vprašanje odgovarja prim. Matija Cevc, dr. med. kardiolog
Res je, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre več žensk kot moških (za leto 2019 45 % proti 31 % – v letu 2020 so podatki zaradi umrljivosti ob epidemiji kovida neprimerljivi, saj je bil delež smrti zaradi nalezljivih bolezni nesorazmerno visok) je pa tudi res, da je povprečna starost žensk ob srčno-žilnem dogodku za 6-10 let višja kot med moškimi. Ob tem pa je zaskrbljujoče, da imajo ženske, stare 45-75 let, bistveno višjo umrljivost ob prvem srčnem infarktu kot moški, kar je deloma posledica za ženske specifičnih dejavnikov tveganja (zgodnja menopavza, obporodni zapleti, zdravljenje raka dojke, endometrioza, sindrom policističnih ovarijev ipd.), kot tudi neupoštevanja oz. neprepoznavanja opozorilnih znakov srčno-žilne bolezni, ker se ženske zelo pogosto ne zavedajo njihovega pomena, zaradi česar je npr. čas do pričetka zdravljenja ob akutnem srčnem infarktu pri ženskah bistveno daljši kot pri moških.
Tako neredko zamuda traja kar za 45 minut dlje kot pri moških, kar vodi v obsežnejšo okvaro srca in tudi večjo možnost zapletov. Dejstvo je, da je žensko srce sicer podobno moškemu, vendar obstajajo pomembne razlike. Žensko srce je navadno manjše od moškega, srčne votline so manjše, stena prekata je tanjša. Srčni utrip je pri ženskah hitrejši a ob tem med vsakim utripom srce iztisne v žilje za približno 10 % manj krvi. Na stres odgovori žensko srce s porastom utripa, pri moških pa pride do porasta krvnega tlaka. Tudi nekateri »klasični« dejavniki tveganja povzročajo ženskam več škode kot moškim. Tako je za mlajše ženske (< 55 let) kajenje 7-krat bolj ogrožajoče kot za moške, krvni tlak in sladkorna bolezen ogrožata ženske bistveno bolj kot moške.
Težave, ki jih ob srčnem infarktu čutijo ženske, se dostikrat razlikujejo od tistih pri moških. Že predznaki infarkta so drugačni, saj bistveno več žensk kot moških pred dogodkom občuti bolečino/nelagodnost (65,4 % proti »le« 34,6 %), nepojasnjeno utrujenost (33,1 % proti 24,5 %), bolečino v hrbtu/med lopaticama (31,8 % proti 16,8 %), motnje spanja (32,9 % proti 24,9 %), dušenje (30,1 % proti 19,4 %), tesnobo (26,2 % proti 18,6 %). Pogosto se zgodi, da ženske srčnega infarkta ne čutijo kot bolečino za prsnico s širjenjem v levo roko – kar je klasičen opis srčne bolečine – ampak čutijo »le« dušenje (48 % proti 35 %), slabost z bruhanjem (41 % proti 14 %), prebavne motnje (33 % proti 22 %), utrujenost (26 % proti 19 %), bolečino v roki oz. rami (19 % proti 6 %).
Zaradi takih »neznačilnih« znakov to tako njih, kot neredko tudi zdravstveno osebje zavede, da ne pomislijo na akutni koronarni dogodek.
Tudi ozadje ishemične bolezni srca in akutnega koronarnega dogodka je pri ženskah pogosto drugačno, kot pri moških. Za ženske je namreč dokaj pogosto, da ob slikanju koronarnih žil ne najdemo hemodinamsko pomembnih aterosklerotičnih naplastitev (kot pomembna zožitev velja ≥50 % zožitev koronarne arterije), kar nas lahko še dodatno zavede. Zlasti pri ishemični bolezni srca mlajših žensk je lahko vzrok t.i neobstruktivna koronarna bolezen, ki je pogosto posledica nastanka strdka na razpočeni aterosklerotični lehi (ruptura plaka) ali pa erozije aterosklerotične lehe, krčev (vazospazem) epikardialnih arterij ali pa okvare drobnih koronarnih žil (mikrovaskularna koronarna bolezen).
Iz navedenih podatkov izhaja, da je »žensko srce« dejansko drugačno. Bistveno je, da se teh razlik zavedamo, jih upoštevamo in jih nikakor ne smemo podcenjevati. Ko se pojavijo »neznačilni znaki« srčno-žilne bolezni, je treba ukrepati hitro in čim prej poiskati ustrezno pomoč, saj vsaka zamuda povečuje verjetnost slabšega izida zdravljenja. Poleg tega pa je nujno skrbno obvladovanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni zlasti krvnega tlaka in sladkorne bolezni.