Piše Stanislav Pinter, foto: Franc Žlahtič
Mestno življenje je živahno, njegov utrip je hiter in intenziven, zato prebivalcem ob vsakodnevnih obveznostih prija, če se lahko odpravijo v spokojnost urbanih gozdov. Ljubljana ima naziv »Najbolj(ša) zelena prestolnica v Evropi«. K temu je pomembno prispevala »Vizija Ljubljana 2025«, ki predstavlja pot trajnostnega razvoja mesta, z jasno zastavljenimi cilji – zagotoviti kakovostno življenje vsem meščankam in meščanom v zelenem, varnem, čistem, solidarnem, strpnem in tovariškem mestu. Sprejeta je bila leta 2007, prav takrat, ko je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije udejanjilo svojo pobudo in predalo namenu prvo Srčno pot v slovenskem glavnem mestu.
Golovec – pomembno krilo »Zelenih pljuč mesta«
Golovec je gozdnat hrib, jugovzhodno od centra Ljubljane, z najvišjim vrhom Mazovnik (450 metrov). Je sestavni del Posavskega hribovja. Sedanjo prepoznavno obliko je dobil po letu 1890, ko so ga začeli načrtno pogozdovati. Dotlej je bil hrib večinoma gol in poraščen s travo. Od tod izvira njegovo ledinsko ime. Pomembno vlogo je imel Golovec v času rimske Emone, v 3. stoletju našega štetja, saj so z njega v naselbino speljali vodovod, ki je prebivalcem zagotavljal vir čiste pitne vode. Navidezna odmaknjenost tudi zaradi Grubarjevega prekopa, ki ga deli od mestnega jedra, je omogočala, da so nastali številni kotički, kamor mestni hrup ne seže. Po obiskanosti je ves čas precej zaostajal za sosednjimi Grajskim gričem, Rožnikom in Šišenskim hribom. Zato pa premore bogato floro in favno. V zadnjih letih je Golovec dobil status poučnega mestnega gozda, ki predstavlja najboljšo igralnico in učilnico v naravi za vse obiskovalce.
Srčna pot po Golovcu – od Rakovnika do Štepanjskega naselja
Srčna pot je speljana po delu nekdanje dobro obiskane TRIM steze. Na pobudo Ljubljanske podružnice Društva Za srce in ob sodelovanju Športne zveze Ljubljane ter Mestne turistične zveze, je bila slovesno odprta 26. maja 2007. To je bil pomemben korak v smeri spodbujanja ljudi k aktivnemu gibanju v naravi, kot enemu ključnih preventivnih ukrepov za zdravje srca in ožilja, predvsem odrasle populacije. S tem namenom smo skoraj deset let organizirali redne mesečne pohode, z meritvami krvnega tlaka ter drugih pokazateljev zdravja in dobrega počutja.
Južni krak Srčne poti se začne na Rakovniku, ob nogometnem igrišču ŠD Krim. Kmalu opazimo veliko informacijsko tablo z reliefno predstavitvijo Golovca in glavnimi znamenitostmi tega območja. Obhodimo zapornico in sledimo cesti, ki nas pelje v smeri ribnikov, v katerih so nekdaj živeli potočni raki (od tod tudi ime za ta predel Ljubljane). Pod zadnjim od njih, kjer smo še nedavno gazili po blatu ali skakali s kamna na kamen in lovili ravnotežje, da si ne bi umazali čevljev, zdaj stoji »Tiha ploščad« za sproščanje ali za mirno otroško igro in doživljanje okolice z vsemi čutili. Tu stezica ostro zavije v levo in pred nami je kratek vzpon, ki zahteva previdno stopanje in nadzorovan tempo hoje. To je tudi najzahtevnejši del Srčne poti, ki se v nadaljevanju poravna in nas pripelje na vrh travnatega hriba, nad znano romarsko cerkvijo Marije Pomočnice. Tu se nam odpre čudovit razgled na pogorje Krima, Mokrca in del Ljubljanskega Barja. V pomoč pri poimenovanju okoliških vrhov nam bo razgledna plošča, nekaterim pa se bo že prilegel krajši počitek na klopcah ob robu gozda. Ob blagem vzpenjanju skozi gozd z mogočnimi listavci nadaljujemo vse do ceste, ki vodi do Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu (z znanim teleskopom Vega). Nekoč so to nenavadno zgradbo imenovali kar Zvezdarna. V njej je tudi ena od seizmoloških (potresnih) merilnih postaj. Ob križišču poti se lahko obiskovalci osvežijo s tekočo vodo, ki priteče iz pitnika.
Nadaljevanje poti smo v zadnjih letih, ob celostni ureditvi mestnega gozda na Golovcu, »razširili« in s tem zadostili željam in potrebam pohodnikov različne starosti. Prvotna trasa sledit makadamski cesti, ki poteka v smeri vasi Orle. Po blagem spustu je treba zaviti v levo, za smer Štepanjsko naselje. Bolj zvedavi se bodo raje povzpeli po delu učne poti na enega od vrhov Golovca, ker bodo nagrajeni z ogledom lesene instalacije – Gozdnega planetarija, ki ponazarja naše Osončje s planeti. Posebnost predstavlja velika armilarna krogla, ki predstavlja orodje za interpretacijo vesolja. Od tod se pot spušča proti Štepanjskemu naselju. Za lažjo orientacijo sledimo informativnim stebričkom, t.i. totemom. Na njih je tudi precej uporabnih informacij, med katerimi prav gotovo izstopa »Gozdni bonton«.
Obe poti se združita in zaključita kot vzhodni krak Srčne poti v Štepanjskem naselju pri informativnem kozolčku ob Hruševski cesti, na katerem je še prvotna informativna tabla s skico Poti. Na tam mestu lahko s pohodom po Srčni poti tudi začnemo. Kot zanimivost omenimo stopnice z leseno ograjo, ki so jih ob robu gozda na lastno pobudo uredili domačini in s tem pokazali, da jim je Srčna pot mimo njihovih domov res »prirasla k srcu«. Za to zamisel in vestno vzdrževanje tega dela poti, smo jim hvaležni.
Kdor se želi vrniti na izhodišče na Rakovniku, lahko opravi to tudi v obliki krožne poti. Po začetnem delu, ki poteka po poti sestopa, sledimo glavni cesti za smer Orle. Na prvem večjem križišču pa zavijemo v desno, proti jugu in se v smer Rakovnika zložno spuščamo vse do izhodišča, pri nogometnem igrišču.
Za pot z enega na drugo izhodišče bomo potrebovali dobro uro in pol; za krožno pot dobre tri ure. Za podrobnejše raziskovanje in doživljanje zanimivosti Golovca, podaljšanje poti in obisk vasi Orle ali hoje po delu Poti okoli Ljubljane, ki tu doseže svojo najvišjo točko pa to pomeni poldnevni izlet. Na pot se lahko podamo kadarkoli, v vseh letnih časih.
Projekt URBforDAN – znanilec nove podobe Golovca
Evropski projekt URBforDAN je v Sloveniji osredinjen prav na ljubljanski mestni gozd Golovec. V prostor je zdaj nameščena urbana oprema – od informativnih, označevalnih in usmerjevalnih tabel, do lesenih klopic in miz in podestov ter več učnih točk. Posebna pozornost je namenjena t.i. gozdni pedagogiki. Poleg že omenjenega gozdnega planetarija si pozornost zasluži tudi gozdna učilnica z vitrino za predstavitev avtohtonih drevesnih vrst na Golovcu.
Z novo opremo na Golovcu je obiskovalcem ponujena bolj kakovostna raba gozdnega prostora, obenem pa ozaveščanje o spoštljivem vedenju ob sobivanju na tem območju. Pri tem ima pomembno vlogo simbol srca, ki ga najdemo na označevalnih tablah. Veselimo pa se tudi spodbude, da naj obiskovalci Golovca v čim večji meri uporabljajo mestni avtobus, kolesa (tudi mestna iz sistema BicikeLJ) ali pa se na pot preprosto odpravijo peš.
