December je pregovorno čas obdarovanja. Dobri možje nam pogosto prinesejo obilo sadja, predvsem pomaranče, mandarine in tudi suho sadje (rozine, brusnice, jabolčni krhlji, datlji, suhe slive, fige, banane, marelice…), ki jih marsikdo uživa kot prigrizek ob gledanju prazničnega filma. Pa veste, kakšna je razlika med suhim in svežim sadjem?
Suho sadje je energijsko bogato živilo
Suho sadje je sveže sadje, ki mu je bila s postopkom sušenja odstranjena večina vode. Med postopkom se sadež skrči in dobimo resda majhen, a energijsko (zelo) bogat sadež.
Glede na visoko kalorično vrednost in količino naravno prisotnega sladkorja v suhem sadju, se priporoča vsakodnevno uživanje predvsem svežega sadja. Če ga uživamo, prilagodimo količino – zadošča majhna pest suhega sadja, kar je okoli 30 gramov. 30 gramov suhega sadja je majhna porcija, zato jo lahko hitro presežemo in s tem v telo vnesemo tudi velike količine sladkorjev. Enaka masa suhih fig na primer vsebuje kar trikrat več sladkorja kot pa sveže fige.
Enaka masa suhih fig vsebujejo do trikrat več sladkorja kot sveže fige
Suho sadje zato lahko predstavlja dobro alternativo nekaterim ostalim sladkim prigrizkom oz. sladici, saj vsebuje minerale, vitamine in prehransko vlaknino.
Nasveti
- Za prigrizke izbirajte sveže sezonsko sadje (pozimi: jabolka, mandarine, pomaranče, kaki),
- V primeru uživanja suhega sadja ne prekoračite priporočene porcije – do 30 g na dan.
- Pred nakupom suhega sadja preverite sestavine in hranilno vrednost izdelka, saj je nekaterim dodan še sladkor (največkrat je dodan suhim brusnicam, sušenim bananam oz. bananinem čipsu ter kandiranemu sadju) in aditive (sulfiti). Izogibajte se nakupu suhega sadja, ki poleg naravno prisotnih sladkorjev vsebujejo še dodane sladkorje.
- Če pa želite poskrbeti tudi za okolje in podpreti lokalno, suho sadje raje kupite od lokalnih pridelovalcev na rinfuzo!
Opomba: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije kot partner sodeluje pri projektu Veš kaj ješ, v koordinaciji ZPS, ki je tudi vir tega prispevka.