[Sreda, 13.3.2019] Združenje za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije organizira Dan žil, ki bo letos potekal v sredo 13. marca. Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že šestem dnevu žil, ki ga obeležujemo, ter projekt ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr.med. predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je spregovoril o periferni arterijski bolezni (PAB), dejavnikih tveganja in zdravljenju. Periferna arterijska bolezen predstavlja še en obraz ateroskleroze, bolezni, ki povzroča zamašene žile v telesu. Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se nakazujejo novi preboji na področju periferne arterijske bolezni z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.
Rok Perme, dr. med. predstavnik Združenja za žilne bolezni je povedal, da je namen akcije osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni. Mimoidočim na različnih lokacijah po Sloveniji bomo člani Združenja in drugi sodelavci na voljo za pojasnila o bolezni in nasvete, izvajali pa bomo tudi meritve gleženjskega indeksa. V Ljubljani vas vabimo na 2 lokaciji in sicer v glavno avlo UKC Ljubljana od 10. do 13. ure ter v pasažo Maximarketa od 13.30 do 17. ure.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni, na katere lahko vplivamo so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov, je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.
Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravite pri svojem zdravniku.
Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je predstavil projekt ZdraveArterije.si, ki se uradno začenja z dnevom žil. Projekt izvaja s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo različnih organizacij, strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozavešča o problematiki nepoznavanja bolezni. Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni.
V Sloveniji lahko pričakujemo na leto 2.000 do 3.000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo.
Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša.Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Močan dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in žilja pri sladkornih bolnikih 2- do 4-krat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen žile postara za približno 15 let. Ostali pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
Meritve gleženjskega indeksa in svetovanje bodo danes, 13. marca od 10. do 13. ure v glavni avli UKC Ljubljana in od 13.30 do 17. ure v pasaži Maximarketa, kjer bodo predstavniki bolnišnice v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja ter Združenjem za žilne bolezni, predstavili in izvajali projekt ZdraveArterije.si. Dogodki bodo na ta dan tudi drugod po Sloveniji: Koroška: Zdravstveni dom Ravne od 10. do 13. ure, Zdravstveni dom Mežica od 10. do 13. ure, Zdravstveni dom Slovenj Gradec od 9. do 12. ure, Zdravstveni dom Velenje od 8. do 12. ure, Zdravstveni dom Radlje (3 stojnice: avla, logopedska ambulanta, ginekološka ambulanta) od 9. do 12. ure, Zdravstveni dom Dravograd od 9. do -12. ure, avla splošne bolnišnice Slovenj Gradec od 9. do 12. ure, Jesenice: Bolnišnica od 10. do -12. ure, merjenje GI, predavanje, stojnica z izobraževalnim gradivom, Izola: avla splošne bolnišnice, Murska Sobota: avla kirurškega bloka bolnišnice od 8. do 13.30 ure, Trbovlje: bolnišnica. Dne 15.3. pa bodo aktivnosti tudi v Novi Gorici: Eda center Nova Gorica.
Združenje za žilne bolezni, SZD
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Kontakti:
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.: [email protected]
Rok Perme, dr.med.: [email protected]
Prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]