Piše: Neža Ambrož
Na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije smo med novembrom in decembrom 2025 izvajali raziskavo o vidikih telesne teže in zdravja, ki smo jo izvedli z namenom boljšega razumevanja izkušenj, stališč in obravnave posameznikov s prekomerno telesno težo in debelostjo.
Vključili smo odrasle, stare med 30 in 65 let, z indeksom telesne mase (ITM) med 27 in 35. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je zajemal področja telesne teže, pridruženih bolezni, preteklih poskusov hujšanja, trenutne obravnave ter odnosa do zdravljenja debelosti. Poseben poudarek smo namenili razumevanju vpliva telesne teže na zdravje ter izkušnjam pri komunikaciji z zdravstvenimi delavci. Zbirali smo tudi podatke o ITM in obsegu pasu. Udeležence smo k izpolnjevanju vprašalnika najprej povabili v Posvetovalnico za srce, zaradi slabšega odziva pa smo pripravili tudi elektronsko različico vprašalnika, ki smo jo poslali po elektronski pošti.
V raziskavi je sodelovalo112 udeležencev, 72 žensk (64 %) in 40 moških (36 %), največ udeležencev je bilo v starostni skupini med 60 in 65 let. 54 % udeležencev je imelo glede na ITM prekomerno telesno težo (27,0–29,99) in 46 % debelost (30,0–35,0). Meritve obsega pasu so pri večini pokazale povečano tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Večina anketirancev (59 %) se zaveda prekomerne telesne teže in razmišlja o ukrepih za njeno zmanjšanje, vendar jih je le 5 % trenutno vključenih v organiziran program hujšanja. Čeprav je 17 % vprašanih v zadnjem letu uspelo izgubiti telesno težo in jo ohraniti, jih 19 % poroča o neuspešnem dolgoročnem vzdrževanju. Ti podatki kažejo, da kljub relativno visoki ozaveščenosti uspešno in trajno obvladovanje telesne teže ostaja velik izziv. Zdravstveno stanje anketirancev dodatno poudarja resnost problema. Kar 82 % jih navaja vsaj eno pridruženo bolezen, najpogosteje povišan delež maščob v krvi (47 %), povišan krvni tlak (40 %) in bolečine v sklepih (37 %). Prisotnost srčno-žilnih bolezni pri 30 % vprašanih kaže na visoko obremenjenost populacije z dejavniki tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Večina anketirancev ima izkušnje s poskusi hujšanja – 61 % jih je vsaj enkrat poskusilo izgubiti telesno težo, pri čemer jih je največ poskušalo od enkrat do štirikrat. Kljub temu pa je dolgoročno vzdrževanje doseženih rezultatov redko: skoraj dve tretjini (61,6 %) anketirancev še nikoli ni uspelo ohraniti izgubljene telesne teže vsaj dve leti. To potrjuje, da je prav faza vzdrževanja telesne teže ena največjih ovir pri obvladovanju debelosti.
Pomemben vidik raziskave je bil tudi odnos zdravstvenega sistema do obravnave oseb, ki živijo s prekomerno telesno težo. Ugotovili smo, da se več kot polovica anketirancev (64 %) v zadnjih petih letih o svoji telesni teži ni pogovarjala z zdravstvenim delavcem. Kadar je do pogovora prišlo, so ga pogosteje sprožili pacienti sami kot pa zdravstveni delavci. Poleg tega le 22 % anketirancev poroča o postavljeni diagnozi debelosti. Delež tistih, ki so prejeli farmakološko zdravljenje, je nizek (4 %), nekoliko višji pa delež anketirancev, ki so prejeli priporočilo za vključitev v programe za spremembo življenjskih navad v Centrih za krepitev zdravja (25 %). Ti rezultati jasno kažejo na razkorak med potrebami posameznikov in dejansko zdravstveno obravnavo. Debelost očitno še vedno ni dosledno obravnavana kot kronično stanje, ki zahteva sistematično, dolgoročno in multidisciplinarno podporo.
Izkušnje s pogovorom o telesni teži z zdravstvenimi delavci so sicer večinoma pozitivne – več kot dve tretjini anketirancev se ob tem počuti motivirane. Prav tako večina izraža zaupanje v zdravnika, vendar rezultati hkrati kažejo, da obstaja prostor za izboljšanje komunikacije in podpore.
Anketiranci večinoma dobro prepoznavajo svojo osebno odgovornost za obvladovanje telesne teže. Večina meni, da ima dovolj znanja o izgubi telesne teže, ter da je ključ do uspeha sprememba življenjskega sloga. Njihovi glavni cilji vključujejo izgubo telesne teže (61 %), izboljšanje zdravja (54 %) in zmanjšanje tveganja za zaplete (51 %).
Pri zdravljenju z zdravili anketiranci kot glavne pomisleke izpostavljajo varnost in vpliv na zdravje, medtem ko jih več kot polovico skrbi zaradi stranskih učinkov. Posledično mnogi dajejo prednost pristopom brez zdravil. Kot najučinkovitejše strategije za dolgoročno obvladovanje telesne teže prepoznavajo redno telesno dejavnost in zdravo prehrano.
Obvladovanje telesne teže je dolgotrajen proces, ki zahteva čas, vztrajnost in podporo. Čeprav so izzivi veliki, raziskava kaže, da je sprememba mogoča – večina ljudi se svojih navad zaveda in si želi izboljšanja.