Tretji mednarodni dialog o trajnostnem financiranju kroničnih nenalezljivih bolezni in duševnega zdravja (Third International Dialogue on Sustainable Financing for NCDs and Mental Health – IFD3), ki bi moral potekati septembra 2026 v Manili, je prestavljen na 16.–18. februar 2027.
NCD Alliance ob tem poudarja jasno sporočilo: preložitev dialoga ne sme pomeniti preložitve ukrepanja.
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) se kot član NCD Alliance temu pozivu pridružuje. Države svojih zavez na področju kroničnih nenalezljivih bolezni ne morejo uresničiti brez trajnostnega financiranja.
Pobudi se pridružuje tudi Društvo za za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je član zKNB. Kot del širše mreže organizacij civilne družbe podpiramo prizadevanja za sistemsko in dolgoročno obravnavo kroničnih nenalezljivih bolezni ter za krepitev preventive kot enega ključnih stebrov javnega zdravja. Članstvo ZKNB v mednarodni mreži NCD Alliance omogoča, da se slovenske nevladne organizacije vključujemo v širša prizadevanja za učinkovitejše preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni ter prenos mednarodnih priporočil in dobrih praks v slovenski prostor.
Zakaj je ta dialog pomemben?
Dialog je namenjen vprašanju, kako zagotoviti dolgoročno financiranje preventive, zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in obravnave KNB ter kako politične zaveze prenesti v konkretne spremembe zdravstvenih sistemov.
Sprejete strategije in cilji sami po sebi še ne zagotavljajo sprememb. Za njihovo izvajanje so potrebni stabilni viri, jasne prioritete in odgovornost za to, da sredstva dejansko dosežejo ukrepe, ki izboljšujejo zdravje ljudi.
Med ključnimi področji dialoga so trajnostno financiranje, učinkovitejša uporaba javnih sredstev, dostop do ključnih zdravstvenih storitev in zdravil ter vključevanje KNB in duševnega zdravja v dolgoročno načrtovanje zdravstvenih sistemov.
Preventiva je ključna tudi pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni
Posebno pomembno področje preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni predstavljajo bolezni srca in ožilja. Njihovo breme je tesno povezano s številnimi spremenljivimi dejavniki tveganja, zato lahko z učinkovito primarno preventivo, zgodnjim prepoznavanjem ogroženosti in pravočasnim ukrepanjem pomembno zmanjšujemo tveganje za nastanek bolezni ter njihovih najtežjih zapletov.
Preventiva mora zato vključevati tako ukrepe na ravni posameznika kot ukrepe na ravni celotne populacije. Pomembni so spodbujanje redne telesne dejavnosti in uravnotežene prehrane, preprečevanje kajenja in zmanjševanje škodljive rabe alkohola, pa tudi zgodnje odkrivanje in ustrezno obvladovanje zvišanega krvnega tlaka, motenj maščob v krvi, sladkorne bolezni in drugih dejavnikov srčno-žilnega tveganja. Enako pomembno je ustvarjanje družbenega okolja, ki ljudem omogoča in olajšuje zdrave izbire.
Vlaganje v preventivo zato ni zgolj vlaganje v zdravje posameznika, temveč dolgoročna naložba v vzdržnost zdravstvenega sistema. Preprečevanje oziroma odložitev nastanka srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni zmanjšuje potrebo po zahtevnejšem zdravljenju, prispeva k daljšemu življenju v zdravju ter zmanjšuje zdravstveno, socialno in ekonomsko breme kroničnih bolezni.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenija ima javno financiran zdravstveni sistem, vendar to ne pomeni, da je vprašanje trajnostnega financiranja za nas manj pomembno.
Tudi pri nas je treba odločati, koliko sredstev namenjamo preventivi, zgodnjemu ukrepanju in obravnavi KNB ter kako jih usmerjamo. Ob velikem bremenu kroničnih bolezni, staranju prebivalstva in pritiskih na zdravstveni sistem je pomembno, da sredstva uporabljamo dovolj zgodaj in za ukrepe, ki dokazano delujejo. Vprašanje zato ni le, koliko denarja namenjamo zdravstvu, ampak tudi, ali ga dovolj sistematično in dolgoročno usmerjamo v preprečevanje bolezni, zmanjševanje dejavnikov tveganja ter zgodnje odkrivanje bolezni.
Čas do februarja 2027 ne sme biti čas čakanja
NCD Alliance poziva države, naj čas do dialoga izkoristijo za več politične angažiranosti, pripravo konkretnih zavez in okrepitev financiranja področja kroničnih nenalezljivih bolezni.
Pri tem je pomembno vključevanje civilne družbe in ljudi, ki živijo s kroničnimi boleznimi. Nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri opozarjanju na potrebe prebivalstva, ozaveščanju, izvajanju preventivnih dejavnosti, spremljanju izvajanja politik ter preverjanju, ali se sprejete zaveze dejansko uresničujejo.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se kot član zKNB pridružuje pozivu k pravočasnemu in odločnemu ukrepanju. Prepričani smo, da mora preventiva dobiti jasno in dolgoročno mesto v zdravstvenih politikah ter ustrezno in stabilno financiranje. Le s povezovanjem stroke, odločevalcev, zdravstvenega sistema, nevladnih organizacij in prebivalstva lahko zmanjšujemo breme kroničnih nenalezljivih bolezni ter ustvarjamo pogoje za daljše in bolj zdravo življenje.
Globalni teden ukrepanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni je zato priložnost za jasno sporočilo: od zavez k izvedbi – brez odlašanja.
Vir in prirejeno po: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), član NCD Alliance.