Otroci o izkušnjah šolanja od doma

Piše Nataša Jan, vodja projektov in direktorica društva

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije že osem let izvaja projekt Mladi obračamo svet, poznan tudi pod imenom Srček Bimbam, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Vanj se vključujejo otroci ljubljanskih osnovnih šol.  Lansko leto je bilo zanje čisto drugačno. Epidemija bolezni kovid-19 je zaprla šolska vrata, slovenske družine pa so šolski pouk sprejele v svoje domove. Vanje je šola vstopila skozi velika, virtualna vrata. Na tak način dela ni bil nihče pripravljen in je zato pomenil velik izziv za načrtovalce,  pedagoge, starše in otroke.

Osnovnošolci iz vse Slovenije so nam za rubriko Srčika povedali kaj doživljajo in kako se počutijo ob šolanju na daljavo.

Zelo rada hodim v šolo zaradi prijateljic in prijateljev. Tudi učitelje bolje razumem, če jih poslušam v šoli kot doma preko ekrana, saj jih lahko v trenutku vprašam. Pri uri športa pogrešam to, da preko ekrana ne delamo telovadnih vaj, ampak se z učiteljico samo pogovarjamo. Zdaj sem se že kar navadila, da sem doma, čeprav mi je včasih dolgčas. Še dobro, da imam brata in sestro za pogovor, za igro, skupaj gremo tudi na sprehod. Zajtrk in malico si pripravim sama, običajno so to kosmiči in jogurt ali pecivo in sadje. Kosilo že prejšnji dan skuha mami, tako da ga samo pogrejemo. Najbolj pogrešam plesne treninge v živo. Sicer jih imam trikrat na teden preko Zooma, ampak skupina v živo in trenerka je nekaj drugega, saj lahko vadimo skupaj in nas trenerka sproti popravlja, od doma pa gleda vsako deklico posebej in ni enak občutek. Komaj čakam, da bomo spet lahko šli v učilnice, telovadnico in v plesno dvorano.

Tisa, 13 let

Šola na daljavo mi je všeč, ker lahko spim dlje časa kot sicer. Zdi se mi tudi, da je vse lažje, pa tudi včasih lahko malo plonkam. Všeč mi je tudi, da si sam razporejam čas.

Nil, 13 let

Všeč mi je, ker lahko dolgo spim in sledim pouku oblečen v pižamo. Vstanem iz postelje, sedem za računalnik, mami mi prinese zajtrk (kadar prej vstanem, si sam pripravim hrano) in poslušam pouk. Je veliko bolj dolgočasno kot v šoli. Od doma ne morem motiti pouka. S prijatelji se družim pri igranju videoigric in včasih po telefonu. Zdi se mi, da cele dneve sedim in gledam v različne ekrane. To starše moti, jaz pa uživam.

Aljoša, 13 let

Učitelj za kitaro mi vedno govori, da je moja kitara razglašena. Ker je ne znam sam dobro uglasiti, upam, da se kmalu vrnemo v šole in se bom tudi kitaro učil v istem prostoru z učiteljem. 

Filip, 9 let

Šola na daljavo mi je včasih všeč, včasih pa tudi ne. Moti me ker se manj vidimo s sošolci, moti me tudi ker učitelja ne morem vprašati, če kaj ne razumem.

Miha, 13 let

V času šolanja na daljavo zelo pogrešam šolo in prijatelje, predvsem igro z njimi. V tem času sem se naučila uporabe računalnika, vendar zelo pogrešam razlago učiteljice, saj je ta v šoli boljša in tudi ponavljanja je bilo več. Trudim se, da se v tem času čim več gibam, telovadim, hodim na sprehode, imam tudi balet na daljavo. Mami in babici pa poskrbita, da se v tem času zdravo prehranjujem, jem veliko sadja in zelenjave, pijem čaj z medom, vse za to, da ostanem zdrava.

Zoja, 9 let

Šola na daljavo mi ni všeč. Več se moram učiti, manj vidim prijatelje, pa tudi veliko več moram razmišljati o šoli, da kaj pomembnega ne pozabim.

Tine, 13 let

Preveč dela imamo. V šoli sem si bolj zapomnila. Doma še do večera delam naloge in se učim. Preveč je in z nikomer ne morem govoriti o tem. Preveč sem sama. Starši so po cele dneve v službi. Hrano mi pripravijo prejšnji dan, naredim pa si kaj  tudi sama. Dobro, da imam psa. Z njim grem vsak dan ven, sedaj je moj edini prijatelj.

Varja, 14 let

Pogrešam sošolce in tudi učiteljico, najbolj pogrešam igranje s prijatelji in nogomet. Imam treninge na zoomu za nogomet in se vozim s skirojem in kolesom, zjutraj pa prvi vstanem in lahko gledam televizijo. Je tudi doma lepo.

Izak, 7 let

Prej nisem marala šole. Zdaj pa pogrešam sošolke, sošolcev ne pogrešam, ker samo nagajajo. Dosti sem zunaj in se igram s kužki in vozim skiro, kolesa pa ne več, ker sem padla in imam še zdaj plavo nogo. Imam tudi treninge za odbojko na zoomu in so težki.

Pija, 9 let

Šolanje od doma mi je včasih všeč, včasih pa ne. Všeč mi je zato, ker lahko dlje spim in sem celo dopoldne v pižami, ni mi pa všeč zato, ker je mami včasih bolj stroga kot učiteljice 😊. Hrana doma je boljša kot v šoli, ker je mamica odlična kuharica. Všeč mi je, ker imamo pri športni vzgoji vsak teden izziv »Moja 100ka«, v katerem moramo zbrati vsaj 100 točk s telovadbo in ostalimi aktivnostmi. Hodim na sprehode s kužkom ali pa se z družino odpravimo na kakšen pohod na bližnji hrib. Včasih se s prijateljicami »družimo« preko zooma, z nekaterimi pa se poigramo tudi v živo. Pogrešam pa svoje obšolske aktivnosti v živo, saj ples preko zooma ni enak, tenisa pa sploh ne morem igrati. Želim si, da bi bilo kmalu spet tako kot je bilo.

Maša, 9 let