Opomba: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije kot partner sodeluje pri projektu Veš kaj ješ, v koordinaciji ZPS, ki je tudi vir tega prispevka.
Sodobni način prehranjevanja nas postavlja pred številne izzive. Vedno večji del novodobne prehrane namreč predstavlja energijsko bogata in visoko predelana hrana, ki iz naših jedilnikov izpodriva polnovredna nepredelana živila. Problem tovrstnih visoko predelanih živilskih izdelkov je v tem, da pogosto vsebujejo veliko maščob, predvsem nasičenih maščob, soli in tudi sladkorja. Presežek teh hranil pa dolgoročno predstavlja tveganje za naše zdravje.
O sladkorju
Ogljikovi hidrati predstavljajo glavni vir energije za normalno delovanje našega organizma. Glede na prehranske smernice, naj bi ti predstavljali več kot polovico dnevnega energijskega vnosa zdravega odraslega.
Med ogljikove hidate uvrščamo tudi sladkorje. Ti imajo zaradi lahke prebavljivosti in hitre razpoložljivosti energije pomembno vlogo pri podpori telesne dejavnosti. Potrebe po njih so zato zelo individualne. Vendar v splošnem velja priporočilo, da naj vnos sladkorjev ne bi presegal 10 % naših dnevnih energijskih potreb. Pri prehranskem vnosu 2000 kcal oziroma 8400 kJ to predstavlja 50 g. V primeru intenzivnejše telesne dejavnosti pa tako striktne omejitve glede vnosa enostavnih ogljikovih hidratov ne veljajo.
Sladkorje delimo na dve skupini: sladkorje, naravno prisotne v mleku, sadju in zelenjavi ter na proste sladkorje. Prosti sladkorji so naravno prisotni v sadnih in zelenjavnih sokovih, sirupu ter medu. V skupino prostih sladkorjev pa uvrščamo tudi namizni oziroma rafinirani sladkor, ki ga dodajamo hrani in pijači.
VIR: EFSA
Razlika med sladkorji naravno prisotnimi v mleku, sadju in zelenjavi ter prostimi sladkorji
Sladkor, ki je naravno prisoten v mleku, sadju in zelenjavi se v teh nahaja v vezani obliki. Ta živila prav tako vsebujejo tudi druga hranila, npr. prehransko vlaknino, ki upočasnjuje prehajanje glukoze v kri. Nasprotno pa velja za sladkor, ki se v sokovih, sirupih in medu nahaja v prosti obliki. Ta na organizem deluje podobno kot sladkor, dodan v obliki namiznega sladkorja – njegova absorpcija je hitra, posledično pa sta hitra tudi dvig glukoze in inzulina v krvi.
Vnos sladkorja med Slovenci
Nacionalna raziskava o prehranskem vnosu sladkorjev v Sloveniji iz leta 2020 kaže na to, da 44 % mladostnikov, 16 % odraslih in 19 % starejših odraslih zaužije več prostih sladkorjev kot priporočajo smernice (to je več kot 10 % dnevnih energijskih potreb).
Rezultati raziskave so pokazali, da mladostniki največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami, sadnimi sokovi, tortami, sladkimi pekovskimi ter mlečnimi izdelki. Podobno je med odraslimi in starostniki, pri katerih glavni vir prostih sladkorjev predstavljajo sladke pijače in torte, sladki pekovski izdelki, na tretjem mestu pa sta med ter namizni sladkor.
Omejiti uživanja sladkorjev oziroma natančneje zmanjšati delež prebivalcev, ki pogosto uživajo sladke pijače, sladkarije in slaščice je tudi eden od glavnih strateških ciljev Nacionalnega progama o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025.
Pretiran vnos prostih sladkorjev namreč lahko vpliva na večje tveganje za razvoj zdravstvenih težav, kot so nastanek zobnega kariesa, debelost, srčno-žilne in druge kronične nenalezljive bolezni.
EFSA: znanstveno mnenje glede vnosa sladkorjev
Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je pred kratkim pripravila znanstveno mnenje glede varnosti vnosa sladkorjev s hrano. V svojem poročilu so poudarili, da je v okviru uravnotežene prehrane potrebno vnos prostih sladkorjev zmanjšati v čim večji meri. Zaradi pomanjkanja znanstvenih študij pa do sedaj še niso postavili zgornje dopustne ravni vnosa sladkorjev.
Glede na prehranske smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zato velja priporočilo, da vnos prostih sladkorjev ne bi presegal 10 % (to je pribl. 50 g / dan), še bolje pa 5 % (to je pribl. 25 g / dan) naših dnevnih energijskih potreb.
Več o tem si lahko preberete v prispevku na spletni strani Prehrana.si.
