Vprašanje
»Star sem 57 let. Do maja letos sem bil redno telesno aktiven, vsak teden sem igral tenis, v službo, ki je od mojega doma oddaljena 10 km, sem se vozil s kolesom. Menim, da živim dokaj zdravo in aktivno življenje. Maja pa sem zbolel zaradi kovida z visoko vročino, slabim počutjem, izgubo voha in bolečinami v mišicah. V bolnišnico mi sicer ni bilo treba, saj so me spremljali s »telemedicino«. Vročina in utrujenost je trajala kakih 5 dni, nakar so večje težave minile. Kljub temu pa se še sedaj, že 4 mesece po kovidu, počutim izrazito utrujenega, manj sem zmogljiv, zdi se mi tudi, kot da sem bolj pozabljiv. So te težave lahko povezane s prebolelim kovidom?« *
* Vprašanje je bilo poslano po e-pošti in je le delno lektorirano.
Odgovarja prim. Matija Cevc, dr. med., kardiolog
Na žalost se okužba s kovidom precej razlikuje od »običajnih« viroz tudi po tem, da pušča dolgotrajne posledice, ki jih prebolevniki občutijo še več mesecev po okužbi. Tak, tako imenovani »dolgotrajni kovid«, sploh ni redek, saj ga občuti okoli 55 % prebolevnikov in to ne samo tistih s težkim potekom ampak tudi takih po blažji obliki. Praktično ni organskega sistema, ki bi bil varen pred napadom virusa SARS-19 in dolgoročnimi posledicami. Med najpogostejšimi težavami, z eno od njih se soočate tudi vi, je funkcionalna motnja v gibljivosti, ki prizadene skoraj polovico prebolevnikov (44 %) spremljana z zmanjšano zmogljivostjo (14,9 %) in celo hujšanjem (okoli 12 % prebolelih v 30-60 dneh po akutni fazi izgubi 5 % izhodiščne telesne teže). Težave z dihanjem in pljuči, ki so tako značilne in za marsikoga usodne v akutni fazi, se nadaljujejo še dolgo po preboletju. Kar 2/3 bolnikov potrebuje kisik še daljši čas, dušenje čuti kar tretjina rekonvalecentov (29,7 %), dolgotrajen kašelj pa muči 13,1 %. Še dolgo se na rentgenu pljuč vidijo spremembe, ki pri 7 % povzročijo fibrozo pljuč.
Med neredkimi dolgoročnimi zapleti so nevrokognitivne težave. Tako ima 24 % prebolevnikov težave s koncentracijo, 18,6 % težave s spominom in 17 % kognitivnim upadom. Neredko se po prebolelem kovidu nadaljuje težave z vonjem (11 %) in okušanjem (13 %) ter glavobol (8 %). Zelo pogoste so tudi psihične težave, saj ima skoraj 30 % generalizirane anksiozne motnje, nespečnost muči 27 % in depresija 20 % prebolevnikov.
Ob pandemiji kovida ni nihče vedel, kaj se zgodi, ko nova vrsta virusa pustoši po človeškem telesu, in kakšne posledice bo pustila. Nihče tudi ni pričakoval, da bodo simptomi po bolezni vztrajali več mesecev ne glede na to, ali je bolnik potreboval bolnišnično zdravljenje ali ne in ne glede na izraženost bolezenskih znakov. Presenečenje je tudi dolgotrajnost in neredko izraženost znakov, ki te bolnike sicer izčrpavajo, a ob tem marsikdaj ne najdemo nobenih jasnih okvar organov.
Zato je tako nujno, da se infekt prepreči, kar lahko dosežemo s cepljenjem, ki ga lahko opravimo tako rekoč pri vseh ljudeh (izredno redki so primeri, ko je cepljenje iz zdravstvenih razlogov odsvetovano), in pa seveda osebni zaščitni ukrepi, s katerimi smo ob prvem in drugem valu kovida relativno uspešno omejili izbruh. Skoraj za gotovo je razlog, da je četrti val tako strašljiv, da se ne upošteva ustreznih ukrepov in, seveda, da smo zatajili pri precepljenosti. Seveda pa ni še vse izgubljeno, v kolikor so bomo ustrezno odzvali s cepljenjem, prvim in poživitvenim odmerkom, in upoštevali tudi vse potrebne preventivne ukrepe, kar je potrebno upoštevati vse do tedaj, ko bo virus krožil med nami. Pomembno je poživitveno cepljenje, saj se ve, da sčasoma zaščita po cepljenju upada. Na primer, po popolnem cepljenju s cepivom AstraZeneke se zaščita pomembno zmanjša že po 2 mesecih. Zdi se, da ravno popuščanje zaščite zaradi odmaknjenosti prvih odmerkov, dodatno povečuje ogroženost in dojemljivost za ta zahrbtni virus.
