Piše: Elizabeta Bobnar Najžer, odgovorna urednica revija Za srce
Ne mislim na darila, ampak na globlje vzgibe. Morda ste bili veseli in ponosni, ko ste premagali 2 kilometra sprehajalne poti. Morda ste bili veseli pogleda in besede soseda, morda osebe, ki je v trgovini stala pred ali za vami. Morda vas je razveselil pogled na igrivega in včasih nagajivega hišnega ljubljenčka, lepo cvetlico, modro nebo ali okus svežega zraka.
Kako pogosto slišimo ob športnih prenosih, da nas naši športniki »razveseljujejo«.
Meni osebno je sicer ljubše tisto veselje, ki ga občutim globoko v sebi, umirjeno veselje, ki se kar pojavi in me preplavilo. Ko sem prepričana, da je in bo vse v redu.
In ugotovila sem, da občutki veselja izvirajo iz mene. Tudi, če se na videz zdi, da je veselje moja reakcija na zunanje dogodke. In sedaj vem, da je dobro čim večkrat pobrskati po svoji notranjosti in najti čim več veselih misli, iz globin let privabiti čudovite, brezskrbne trenutke veselih občutkov. Brez kančka drugih misli.
Vabim vas: sprejmite izziv in pobrskajte po predalih svojih veselih trenutkov v življenju. Najdite jih čim več. Skušajte jih podoživeti – in opazujte, kako lahko je pravzaprav spremeniti svoje razpoloženje.
Ste se že vprašali, kaj pravzaprav je občutek veselja?
Po podobnem načelu, kot je tisto, ko rečemo, da optimist vidi kozarec do polovice poln, pesimist pa pol prazen, se lahko odločimo tudi, ali bomo na svet okoli sebe gledali z veselega zornega kota ali ne. Občutek veselja je zlahka možno priklicati zavestno. Samo odločiti se je treba. Pomislite, kaj vam več pomeni: biti vesel ali zagrenjen?
Če ste raje veseli, se lahko odločite, da boste, na primer en dan na vsako stvar gledali s stališča veselja. Kdor išče, ta najde. In vsakdo vedno najde tisto, kar se je odločil iskati.
Če se odločite, da iščete slabe stvari, se kar gostijo okoli vas. Poskusite se osredotočiti na vesele stvari, in hitro se boste smejali neštetim trenutkom.
Ko sem se sama prvič odločila za tak pogled, sem bila prepričana, da bom razočarana. Toda, zgodilo se je ravno nasprotno. Pred mano se je praktično odprl nov svet. Neštete iskre lepega, pozitivnega, veselega.
Znanstveniki, ki raziskujejo fenomen veselja, ga opisujejo kot eno izmed osnovnih, prirojenih pozitivnih čustev. Pravijo tudi, da so ljudje, ki doživljajo pozitivna čustva, bolj optimistični, mirni, duševno zdravi in imajo boljše medosebne odnose. Omenjajo, da je veliko raziskav dokazalo pozitivne učinke sreče in veselja na zdravje posameznika. Pri nekaterih raziskavah, so rezultati kazali na to, da sreča in dobra volja podaljšata življenje pacientov s kroničnimi boleznimi. Psihično stanje posameznika naj bi vplivalo na njegovo fizično stanje. Razlogov za to je več, pozitiven odnos do življenja in veselje preprečujeta, da bi vegetativno živčevje aktiviralo psihološke reakcije, ki bi lahko imele kumulativno škodljive učinke na zdravje. Kot drugo, pa naj bi bilo to, da se veseli in srečni ljudje rajši ukvarjajo z zdravimi dejavnostmi in se izogibajo nezdravim vedenjem (npr. kajenje, pitju alkohola, prenajedanju)
In čeprav raziskovalci omenjajo, da je veselje dokaj kratkotrajno, ga opisujejo s čudovito besedno zvezo »uživati v trenutku«.
Le zakaj se ne bi odločili, da bo v našem dnevu vedno več takšnih trenutkov. Trenutek je res kratek, zakaj ne bi bili veseli in nizali vesele trenutke v vesele minute, v vesele urice, dneve, tedne, leta…
Sami smo upravljavci svojih misli. Vzemimo se v roke in se odločimo za pozitivno, veselo razmišljanje.
Na veselje!