KAKO MLADO JE VAŠE SRCE?
Svetovni dan srca, nedelja 24. september 2006
Dieta, ki omejuje količino kalorij in je hranilno uravnovešena, pomaga pri počasnješem staranju srca – zaradi česar je moto letošnjega dneva Za srce: »Kako mlado je vaše srce?«
Zaradi bolezni srca in kapi umre največ ljudi na svetu, 17,5 milijonov na leto. 80% teh ljudi prihaja iz slabo in srednje razvitih držav in veliko jih je še v letih, ko lahko delajo. Nadzorovanje glavnih dejavnikov tveganja, kot so nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in kajenje, lahko pripomorejo k preprečevanju srčnih infarktov in kapi ter počasnejšem staranju srca.
Profesor Valentin Fuster, predsednik svetovne zveze za srce, pravi: »Čeprav je v mnogih družbah želja po vitkem telesu prešla v obsedenost, moramo pravzaprav gledati na starost svojega srca. Če se enako potrudimo tudi za počasnejše staranje naših src, bi morali videti drastičen upad prezgodnjih smrti, katerih vzrok je srčni infarkt.«
Telesna dejavnost je življenskega pomena. Ena ura teka na teden lahko zniža možnosti za bolezni srca za 42 %. Pol ure hitre hoje vsak dan pa lahko zniža možnost bolezni srca za 18 % in možnost srčnega infarkta za 11 %. Najbolj praktičen način za dosego teh ciljev je, da se po opravkih čimveč odpravite peš.
Telesna nedejavnost vidno pripomore k staranju srca in k debelosti, sladkorni bolezni in zvišanemu krvnemu tlaku. Srce je mišica, ki potrebuje redno vadbo, da z vsakim bitom lahko poganja kri po telesu. Redna telesna dejavnost in posledični učinek na dejavnike tveganja pripomoreta k temu, da se arterije, ki vodijo v srce in možgane, ožajo počasneje, spodbuja telo, da porablja odvečno maščobo, pomaga pri nižanju krvnega tlaka, izboljša raven »dobrega« holesterola (HDL) in vzdržuje normalno raven sladkorja v krvi.
Če hočemo ohraniti srce mlado skozi vse življenje, je pomembno tudi, da uravnovesimo kalorije, ki jih zaužijemo in porabimo. Za odrasle je priporočljivo vsaj 30 minut hoje na dan in prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zlenjave, polnozrnate izdelke, pusto meso, ribe in mehkužce, skupaj z nizkokaloričnimi in nemastnimi izdelki. Nepolnomastna margarina in olja kot so sončnično, koruzno, repično olje in olivno olje se še posebej priporočajo za zamenjavo drugih, ki vsebujejo nasičene maščobe.
Prve pozitivne učinke boste občutili že po šestih tednih.
Kajenje je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja. Odvajanje od kajenja pripomore k počasnejšemu staranju srca ker izboljša raven »dobrega« holesterola, zniža raven žilnih oblog in nasploh zniža tveganje za nenadne zapore žil. Kadilci ne le tvegajo lastno življenje ampak tudi ogrožajo življenje ljudi okoli sebe, saj pasivno kajenje poveča možnosti za bolezni srca za 25 – 30 %. Vdihavanje dima samo za kratek čas ima lahko neposreden učinek na vaš srčno–žilni sistem, kar poveča možnosti za infarkt.
Asis. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica Društva za zadravje srca in ožilja Slovenije meni: »Nadzor nad glavnimi dejavniki tveganja lahko prepreči bolezni srca in srčni infarkt ter posledično vpliva na počasnejše staranje srca. Nikoli ni prepozno začeti živeti zdravo.«
Vabimo vas, da se na dan srca vprašate, kako mlado oziroma staro je vaše srce. Naj vas številne dejavnosti, ki jih organizira društvo po vsej Sloveniji, vzpodbudijo k življenskemu slogu, ki je prijazen do srca.
Pod okriljem Svetovne zveze za srce in z geslom »Srce za življenje« se svetovni dan srca organizira v več kot 100 državah. Dejavnosti, ki jih v Sloveniji pripravlja Društvo za zdravje srca Slovenije, vključujejo preventivne preglede vrednosti krvnega tlaka, holesterola, maščob in sladkorja, sprehode, teke, skakanje, fitness, javne nagovore, odrske nastope, znanstvene forume, razstave, koncerte in športna tekmovanja. Če vas zanima, kaj vse smo ob in na dan srca za vas pripravili v Sloveniji, obiščite spletno stran Društva za zdravje srca in ožilja, www.zasrce.si
Vzemite si čas za svoje mlado srce!
Dodatne informacije:
Asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica
Prim. Boris Cibic, dr. med., podpredsednik
Elizabeta Bobnar Najžer, prof., izvršna direktorica