Sporočilo za medije
31. januar – svetovni dan brez cigarete
ŠE KADITE?
Ljubljana, 29. januarja – Še kadite? je vprašanje, ki ga bomo v prihodnjih tednih in mesecih verjetno slišali vse pogosteje. Razloga sta dva. Marca bo najverjetneje sprejet novi strožji zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Med drugim bo prepovedoval kajenje na vseh javnih mestih in v lokalih. Marca prihaja tudi novo, breznikotinsko zdravilo za odvajanje od kajenja. To bo marsikaterega kadilca spodbudilo, da bo začel vsaj razmišljati o tem, da bi opustil nevarno razvado.
Po statističnih podatkih kadi skoraj četrtina odrasle populacije. Število kadilcev res upada, vendar žal ne med mladimi, kjer je položaj ravno obraten. Kadi skoraj tretjina deklet. Ti podatki nas uvrščajo na sedmo mesto med vsemi državami članicami EU. Med kadilci je približno 70 odstotkov takih, ki bi radi prenehali in so to že nekajkrat poskušali, vendar so se njihovi poskusi vselej končali neuspešno. To ni presenetljivo, če upoštevamo, da nikotin v cigaretah povzroča tako telesno kot duševno zasvojenost.
Zakaj bi prenehali kaditi, če kajenje vzbuja prijetne občutke in je povezano s prijetnimi okoliščinami: pitjem kave, druženjem s prijatelji? Le kdo bi se zavestno želel odpovedati nečemu, kar ga pomirja? Nikotin vpliva na del možganov, ki sprošča hormon dopamin. Ta nas motivira, vzbuja v nas občutke sreče in zadovoljstva in nas zasvoji.
Statistika te odvisnosti je neizprosna: kajenje pripomore in vzpodbuja k nastanku možganske kapi, srčnega infarkta, zvišanega krvnega tlaka, krčnih žil, sladkorne bolezni, kronične obstruktivne pljučne bolezni, pljučnega raka, raka grla in glave, raka materničnega vratu. Kar eden od dveh kadilcev umre zaradi bolezni, povezane s kajenjem. Obenem je kajenje velika obremenitev zdravstvenega sistema. Enoletno zdravljenje bolnika s pljučnim rakom, ki prejema najsodobnejša biološka zdravila, stane več kot 80 tisoč evrov.
Kadilci pri odvajanju od nikotina pogosto potrebujejo pomoč. Pri odvajanju so najbolj kritični prvi tedni, ko je abstinenčna kriza najhujša. Le redki v tem obdobju ali sploh v procesu odvajanja obiščejo strokovnjaka za zdravljenje odvisnosti. Večina skuša to opraviti z močjo volje in odločenostjo, nekateri si pomagajo tudi s trenutno dostopnimi farmakološkimi pripravki.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravlja brezplačno knjižico o kajenju in življenju brez cigarete, ki bo marsikomu pomagala pri odločitvi, da pokadi zadnjo cigareto. Predsednica društva, dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., avtorica brošure, dodaja: »Namen knjižice je osvetliti vse dejavnike in pomisleke, ki jih srečujemo v povezavi s kajenjem in izpostavljenostjo cigaretnemu dimu. Ker menimo, da se lahko marsikateri kadilec ob številnih objavah o nevarnostih kajenja počuti nelagodno, bo knjižica nudila predvsem pozitivno podporo. Bodoče nekadilce bomo nagovorili s humorjem, ter na ta način krepili njihovo samozavest, da bodo sprejeli in vztrajali pri odločitvi za zdravo življenje. Dim naj postane prispodoba za druge pozitivne občutke, ki jih lahko delimo s prijatelji, kot je primer iz danske ljudske zakladnice: »Ljubezen je kot ogenj: kolikor je večja, toliko bolj se kadi.« Vsekakor si v letu 2007, ki se je pravkar začelo, želimo čim več ljubezni in čim manj zakajenih prostorov.«
Marca prihaja na slovenski trg zdravilna učinkovina vareniklin oziroma zdravilo Champix. Rezultati opravljenih študij kažejo, da to zdravilo na recept predstavlja pomembno pomoč pri odvajanju. Obisk in posvet pri zdravniku bo tako povečal možnosti za opustitev kajenja. Zdravilo za razliko od obližev in žvečilnih gumijev ne vsebuje nikotina. Posebnost novega zdravljenja bo tudi v celovitem podpornem brezplačnem programu, ki bo olajšal slovo od cigaret. Identifikacijska številka, s katero bo opremljena vsaka škatlica zdravila, bo omogočala dostop do brezplačnega svetovanja na internetu, elektronskega dnevnika, 24-urno telefonsko svetovanje in SMS podporo.
Pozitivni učinki prenehanja kajenja se namreč pojavijo takoj. Po 24 urah se zmanjša delež ogljikovega monoksida v krvi, po 48 urah se nikotin izloči iz telesa, zato se izboljšata čuta za okus in voh. V enem do dvanajstih tednih se do 30 odstotkov izboljša pljučna funkcija, v treh do devetih mesecih se omilita kašelj in kratka sapa. Največje prednosti se pokažejo po enem letu. Takrat se kar za polovico zmanjša tveganje za srčni infarkt, po desetih letih se za polovico zmanjša tveganje za nastanek pljučnega raka. Prenehanje kajenja zmanjša stopnjo tveganja prezgodnje smrti.
Ob svetovnem dnevu brez cigarete želimo, da bi bilo prenehanje kajenja najpomembnejši korak, ki ga lahko posameznik naredi na poti do daljšega in kakovostnejšega življenja.
Tomaž Čakš, MF UL, Katedra za javno zdravje in higieno