Amiloidoza je skupno ime za skupino bolezni, pri katerih se določene beljakovine nepravilno zvijejo in povežejo v netopne strukture, imenovane amiloidne fibrile. Te se odlagajo v tkivih in organih ter lahko postopoma motijo njihovo normalno delovanje.
Amiloidoza torej ni ena sama bolezen. Poznamo več različnih oblik, ki se razlikujejo predvsem glede na beljakovino, iz katere nastane amiloid, vzrok bolezni in organe, ki so najpogosteje prizadeti.
Zakaj nastane amiloidoza?
Beljakovine morajo imeti za pravilno delovanje določeno tridimenzionalno obliko. Pri amiloidozi se nekatere beljakovine nepravilno zvijejo, postanejo nestabilne in se začnejo združevati v amiloidne fibrile. Telo jih ne more učinkovito odstraniti, zato se lahko začnejo kopičiti v tkivih. Glede na izvor beljakovine poznamo več vrst amiloidoze. Med najpomembnejšimi sistemskimi oblikami so:
AL-amiloidoza (amiloidoza lahkih verig)
Pri tej obliki nenormalne plazmatke v kostnem mozgu proizvajajo imunoglobulinske lahke verige, iz katerih lahko nastane amiloid. Pogosto so prizadeti srce, ledvice, živčevje, jetra in prebavila. AL-amiloidoza je lahko hitro napredujoča, zlasti kadar je prizadeto srce.
ATTR-amiloidoza (transtiretinska amiloidoza)
Nastane zaradi nepravilnega zvijanja beljakovine transtiretin (TTR), ki nastaja predvsem v jetrih. Poznamo dve glavni obliki. Dedna oziroma variantna ATTR-amiloidoza (ATTRv) je posledica patogene različice gena TTR, medtem ko pri ATTR-amiloidozi divjega tipa (ATTRwt) takšne genske spremembe ni in se bolezen pojavlja predvsem v starejšem življenjskem obdobju. Pogosto sta prizadeta srce in periferno živčevje.
AA-amiloidoza
Povezana je z dolgotrajno povečano tvorbo serumskega amiloida A (SAA), beljakovine akutne faze, katere koncentracija se poveča ob vnetju. Pojavi se lahko pri nekaterih kroničnih vnetnih, avtoinflamatornih ali dolgotrajnih infekcijskih boleznih. Najpogosteje so prizadete ledvice.
Obstajajo tudi druge, redkejše oblike. Če se amiloid odlaga predvsem v enem tkivu ali organu, govorimo o lokalizirani amiloidozi, pri prizadetosti več organov pa o sistemski amiloidozi.
Kakšne težave lahko povzroči?
Simptomi so odvisni predvsem od vrste amiloidoze in prizadetih organov. Pogosto so sprva neznačilni, zato je bolezen lahko težko prepoznati.
Pri prizadetosti srca se amiloid odlaga med celicami srčne mišice, zaradi česar srce postaja bolj togo in se težje polni s krvjo. Pojavijo se lahko srčno popuščanje, motnje srčnega ritma in prevajanja, bolniki pa lahko občutijo zadihanost, utrujenost, zmanjšano telesno zmogljivost in otekanje nog.
Pri prizadetosti ledvic se lahko pojavijo izguba beljakovin z urinom, otekanje in postopno slabšanje ledvične funkcije.
Prizadetost perifernega živčevja lahko povzroča mravljinčenje, odrevenelost, bolečine ali mišično oslabelost. Ob prizadetosti avtonomnega živčevja se lahko pojavijo tudi motnje uravnavanja krvnega tlaka in prebavne težave.
Amiloid se lahko odlaga tudi v jetrih, prebavilih in drugih tkivih, zato se klinična slika med posameznimi bolniki zelo razlikuje.
Kako odkrijemo amiloidozo?
Diagnostika je odvisna od vrste bolezni in prizadetih organov. Uporabljajo se krvne in urinske preiskave ter različne slikovne in funkcijske preiskave.
Pri sumu na prizadetost srca imajo pomembno vlogo elektrokardiogram, ehokardiografija in magnetna resonanca srca. Pri ustrezno izbranih bolnikih se pri diagnostiki ATTR-srčne amiloidoze uporablja tudi scintigrafija z označenimi kostnimi sledilci. Pred postavitvijo neinvazivne diagnoze ATTR pa je treba ustrezno izključiti monoklonsko gamapatijo oziroma možnost AL-amiloidoze. Pri številnih oblikah je za potrditev amiloida potreben vzorec tkiva oziroma biopsija. Pomembno je tudi natančno določiti, iz katere beljakovine je amiloid sestavljen, saj je od tega neposredno odvisna izbira zdravljenja. Pri sumu na dedno ATTR-amiloidozo se opravi tudi genetsko testiranje.
Kako zdravimo amiloidozo?
Zdravljenje je odvisno od vrste bolezni. Glavni cilj je zmanjšati nastajanje beljakovine, iz katere nastaja amiloid, preprečevati nadaljnje okvare ter zdraviti posledice prizadetosti posameznih organov.
Pri AL-amiloidozi je zdravljenje usmerjeno proti klonu nenormalnih plazmatk, ki proizvaja amiloidogene lahke verige. Sodobno zdravljenje pogosto vključuje kombinacije zdravil z daratumumabom in bortezomibom, pri ustrezno izbranih bolnikih pa pride v poštev tudi avtologna presaditev krvotvornih matičnih celic.
Pri ATTR-amiloidozi so na voljo zdravila, ki posegajo neposredno v bolezenski mehanizem. Nekatera stabilizirajo transtiretin in zmanjšujejo njegovo razpadanje, druga zmanjšujejo njegovo nastajanje. Izbira terapije je odvisna od oblike bolezni in klinične prizadetosti.
Pri AA-amiloidozi je ključen čim boljši nadzor osnovne bolezni oziroma kroničnega vnetja. Z zmanjšanjem vnetne aktivnosti se zmanjša tudi nastajanje serumskega amiloida A in s tem tvorba novega amiloida.
Ob zdravljenju osnovnega procesa je pomembno tudi zdravljenje srčnega popuščanja, ledvične bolezni, motenj ritma, nevropatije in drugih posledic bolezni.
Zgodnje prepoznavanje je pomembno
Amiloidoza lahko postopoma povzroči pomembno in v nekaterih primerih nepopravljivo okvaro organov. Zato sta zgodnja diagnoza in pravilna določitev vrste amiloidoze ključni, saj se zdravljenje posameznih oblik pomembno razlikuje. Možnosti zdravljenja so se v zadnjih letih močno izboljšale. Zdravila, usmerjena v različne mehanizme nastanka amiloida, lahko pri določenih oblikah upočasnijo napredovanje bolezni in izboljšajo izid zdravljenja. Posebno pomembna je srčna amiloidoza, ki je lahko vzrok srčnega popuščanja in drugih srčno-žilnih zapletov. Tej obliki bolezni bomo podrobneje namenili naslednji prispevek.
Viri in literatura
- Muchtar E, Dispenzieri A, Magen H, et al. Systemic amyloidosis from A (AA) to T (ATTR): a review. Journal of Internal Medicine. 2021;289(3):268–292.
- Garcia-Pavia P, Rapezzi C, Adler Y, et al. Diagnosis and treatment of cardiac amyloidosis: a position statement of the ESC Working Group on Myocardial and Pericardial Diseases. European Heart Journal. 2021;42(16):1554–1568.
- American Society of Hematology. ASH 2026 Clinical Practice Guidelines on Diagnosis of Light Chain Amyloidosis. Blood Advances. 2026.
- Gertz MA. Immunoglobulin Light Chain Amyloidosis: 2026 Update on Diagnosis, Prognosis, and Treatment. American Journal of Hematology. 2026;101(5):1056–1069.
- Karam S, Haidous M, Royal V, Leung N. Renal AA amyloidosis: presentation, diagnosis, and current therapeutic options: a review. Kidney International. 2023;103(3):473–484.