Ko govorimo o debelosti, se pogovor pogosto začne s kilogrami. Koliko tehtamo? Kakšen je naš indeks telesne mase? Ali smo po tabeli v območju »normalne telesne mase«, »čezmerne telesne mase« ali »debelosti«?
Toda sodobno razumevanje debelosti kaže, da je takšen pogled preozek. Dve osebi z enakim indeksom telesne mase imata lahko zelo različno količino maščobnega tkiva, drugačno razporeditev maščobe in predvsem povsem različno zdravstveno stanje.
Zato se tudi strokovni pristop k debelosti postopoma odmika od vprašanja »Koliko kilogramov ima človek?« k pomembnejšemu vprašanju: »Kako presežek oziroma razporeditev maščobnega tkiva vpliva na njegovo zdravje?«
ITM je uporaben – vendar ima svoje meje
Indeks telesne mase oziroma ITM izračunamo iz telesne mase in telesne višine. Njegova velika prednost je preprostost. Ne potrebujemo posebne opreme, zato je uporaben predvsem pri spremljanju velikih skupin prebivalstva in kot začetno presejalno orodje.
Težava nastane, če želimo samo na podlagi ITM oceniti zdravstveno stanje posameznika.
ITM nam namreč ne pove, iz česa je sestavljena telesna masa. Ne razlikuje med maščobnim in mišičnim tkivom in ne pokaže, kje se maščoba kopiči. Prav tako sam po sebi ne pove, ali ima človek zaradi povečane količine maščobnega tkiva že zdravstvene težave.
Zato enaka vrednost ITM pri dveh ljudeh ne pomeni nujno enakega zdravstvenega tveganja.
Pomembno je tudi, kje se maščoba nahaja
Za zdravje ni pomembna samo skupna količina maščobnega tkiva, temveč tudi njegova razporeditev.
Posebej pomembno je kopičenje maščobe v predelu trebuha. Povečana količina visceralnega maščevja – maščobe, ki se nahaja globlje v trebušni votlini in obdaja notranje organe – je povezana z večjim kardiometabolnim tveganjem. Prav zato sodobna priporočila poleg ITM vse bolj vključujejo tudi meritve, kot sta obseg pasu in razmerje med obsegom pasu in telesno višino.
Evropsko združenje za proučevanje debelosti (EASO) na primer pri osebah z ITM pod 35 kg/m² priporoča tudi merjenje obsega pasu kot kazalnika kopičenja visceralne maščobe in povečanega kardiometabolnega tveganja.
Debelost ni samo vprašanje velikosti telesa
Pomemben premik v razumevanju debelosti se je zgodil tudi z objavo mednarodne komisije v reviji The Lancet Diabetes & Endocrinology leta 2025.
Skupina 58 strokovnjakov je opozorila, da ITM pri posamezniku ne more biti edino merilo za presojo debelosti in njenega vpliva na zdravje. Predlagali so razlikovanje med predklinično in klinično debelostjo.
Pri predklinični debelosti je prisotna povečana količina maščobnega tkiva, vendar delovanje organov in tkiv še ni pomembno prizadeto. Kljub temu je lahko tveganje za razvoj bolezni v prihodnosti povečano.
Pri klinični debelosti pa presežek maščobnega tkiva že povzroča objektivne zdravstvene posledice – na primer motnje delovanja posameznih organov ali pomembne omejitve pri vsakodnevnem funkcioniranju.
Gre za pomembno spremembo razmišljanja: prisotnost presežne telesne mase in prisotnost bolezni nista povsem ista stvar.
Kaj bi torej morali ocenjevati?
Če želimo razumeti, kako debelost vpliva na zdravje posameznika, potrebujemo širšo sliko.
Poleg telesne mase in ITM so lahko pomembni obseg pasu, razporeditev maščobnega tkiva in po potrebi ocena telesne sestave. Temu sledi ocena zdravstvenega stanja: krvni tlak, presnova glukoze in maščob, delovanje jeter in ledvic ter morebitne druge bolezni ali težave, povezane z debelostjo.
Pomembno je tudi funkcionalno stanje posameznika. Ali se lahko brez večjih težav giblje? Ga telesna masa ovira pri vsakodnevnih dejavnostih? Ima težave s spanjem, sklepi ali dihanjem? Kako debelost vpliva na kakovost njegovega življenja?
EASO zato zagovarja celovito oceno zdravstvenih, funkcionalnih in psiholoških posledic debelosti, ne zgolj razvrščanja ljudi glede na številko ITM.
Tudi cilj zdravljenja zato ne more biti samo manj kilogramov
Če debelost razumemo kot kronično bolezen, povezano s količino, razporeditvijo in delovanjem maščobnega tkiva, se spremeni tudi vprašanje, kaj pomeni uspešno zdravljenje.
Izguba telesne mase je lahko zelo pomembna, vendar ni edini cilj.
Pomembno je, ali se izboljšajo krvni tlak, krvni sladkor in maščobe v krvi, ali se zmanjša obremenitev sklepov, izboljšata telesna zmogljivost in spanje ter zmanjša tveganje za nadaljnje zdravstvene zaplete.
Tehtnica nam torej pove nekaj pomembnega, ne pove pa celotne zgodbe.
Pri obravnavi debelosti ne bi smeli zdraviti številke. Obravnavati moramo človeka in vpliv, ki ga ima presežek maščobnega tkiva na njegovo zdravje.
Viri:
- Rubino F. in sod. Definition and diagnostic criteria of clinical obesity. The Lancet Diabetes & Endocrinology. 2025;13(3):221–262. DOI: 10.1016/S2213-8587(24)00316-4.
- Busetto L. in sod. A new framework for the diagnosis, staging and management of obesity in adults. Nature Medicine / European Association for the Study of Obesity, 2024.
- European Association for the Study of Obesity (EASO). Practical Tips for Clinical Evaluation of Obesity.