Srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF – Heart Failure with Preserved Ejection Fraction) oziroma srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata predstavlja danes več kot polovico vseh primerov srčnega popuščanja. Zaradi staranja prebivalstva, naraščajoče pogostosti debelosti, sladkorne bolezni in arterijske hipertenzije število bolnikov hitro narašča. Hkrati je pri teh bolnikih zelo pogosta tudi kronična ledvična bolezen (CKD), ki pomembno poslabša prognozo, poveča število hospitalizacij in oteži zdravljenje.
HFpEF in kronična ledvična bolezen zato vse pogosteje obravnavamo kot dve tesno povezani bolezni, ki se medsebojno pospešujeta in predstavljata enega največjih izzivov sodobne interne medicine.
Kaj je HFpEF?
Pri klasičnem srčnem popuščanju je srčna mišica oslabljena in ne zmore učinkovito črpati krvi. Pri HFpEF pa je iztisni delež levega prekata ohranjen (≥ 50 %), težava pa je predvsem v tem, da je srčna mišica manj prožna in se med diastolo slabše polni. Posledično se zviša tlak v srčnih votlinah, kar povzroča zastajanje tekočine, težko dihanje in zmanjšano telesno zmogljivost.
Bolniki pogosto navajajo:
- težko dihanje ob naporu,
- hitro utrujenost,
- otekanje nog,
- zmanjšano telesno zmogljivost,
- pogoste hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja.
Ker so simptomi pogosto nespecifični, je bolezen velikokrat prepoznana pozno.
Zakaj sta HFpEF in kronična ledvična bolezen tako pogosto povezana?
Več kot polovica bolnikov s HFpEF ima hkrati tudi kronično ledvično bolezen.
Obe bolezni si delita številne dejavnike tveganja:
- višjo starost,
- arterijsko hipertenzijo,
- sladkorno bolezen tipa 2,
- debelost,
- atrijsko fibrilacijo,
- aterosklerozo.
Poleg skupnih dejavnikov tveganja obstaja tudi neposredna biološka povezava med srcem in ledvicami.
Poslabšanje srčne funkcije zmanjša učinkovito prekrvavitev ledvic, poveča venski tlak in spodbuja zadrževanje natrija ter vode. Po drugi strani kronična ledvična bolezen povzroča kronično vnetje, endotelijsko disfunkcijo, anemijo, motnje presnove kalcija in fosfatov ter fibrozo srčne mišice, kar dodatno poslabša delovanje srca.
Nastane začaran krog, ki ga danes uvrščamo med oblike kardiorenalnega sindroma.
Zakaj je zdravljenje zahtevno?
HFpEF je zelo heterogena bolezen. Dva bolnika z enako diagnozo imata lahko povsem različne mehanizme bolezni in različen odziv na zdravljenje.
Pri bolnikih s sočasno KLB je zdravljenje še zahtevnejše zaradi:
- večje občutljivosti na diuretike,
- pogostejših elektrolitskih motenj,
- večjega tveganja za akutno ledvično okvaro,
- številnih pridruženih bolezni.
Zdravljenje zato zahteva individualen pristop in tesno sodelovanje med družinskim zdravnikom, internistom, kardiologom in nefrologom.
Novosti v zdravljenju
Še pred nekaj leti za HFpEF ni bilo zdravil, ki bi dokazano izboljšala prognozo. To se je v zadnjih letih pomembno spremenilo.
Največji napredek predstavljajo SGLT2 inhibitorji, ki dokazano zmanjšujejo hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja tudi pri bolnikih z ohranjenim iztisnim deležem. Njihove koristi vključujejo tudi upočasnitev napredovanja kronične ledvične bolezni.
Pomembno vlogo imajo tudi:
- skrbno uravnavanje krvnega tlaka,
- zdravljenje atrijske fibrilacije,
- zmanjševanje telesne mase pri debelosti,
- redna telesna dejavnost,
- zdravljenje sladkorne bolezni,
- zdravljenje kronične ledvične bolezni po sodobnih smernicah.
Pri izbranih bolnikih imajo pomembno mesto tudi antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev, pri bolnikih s sladkorno boleznijo in debelostjo pa postajajo vse pomembnejši tudi agonisti receptorjev GLP-1.
Celostna obravnava bolnika
Današnji pristop k zdravljenju HFpEF ne temelji več le na zdravljenju srca. V ospredju je celostna obravnava, ki vključuje:
- zdravljenje pridruženih bolezni,
- preprečevanje zadrževanja tekočine,
- zaščito ledvične funkcije,
- prehransko svetovanje,
- redno telesno aktivnost,
- spremljanje laboratorijskih kazalcev,
- zgodnje prepoznavanje poslabšanja bolezni.
Takšen pristop zmanjšuje število hospitalizacij in izboljšuje kakovost življenja.
Pogled v prihodnost
HFpEF postaja ena najhitreje naraščajočih kroničnih bolezni razvitega sveta. Zaradi staranja prebivalstva se bo število bolnikov v naslednjih desetletjih še povečevalo. Raziskave so usmerjene v boljše razumevanje posameznih fenotipov bolezni, uporabo naprednih biomarkerjev, umetne inteligence in personalizirane medicine. Cilj je pravočasno prepoznati bolnike z največjim tveganjem ter zdravljenje prilagoditi njihovim značilnostim.