Ko govorimo o debelosti, pogosto slišimo preproste nasvete: “jej manj” in “več se gibaj”. Čeprav prehrana in telesna aktivnost ostajata pomembna, sodobna znanost danes jasno kaže, da je debelost veliko bolj zapleten pojav.
Ni samo vprašanje osebne volje.
Vedno več raziskav potrjuje, da na telesno težo močno vpliva okolje, v katerem živimo — od cen hrane, dostopnosti gibanja, delovnih pogojev, spanja, stresa do vpliva oglaševanja. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poudarja, da debelost ni preprosta posledica posameznikovih odločitev, temveč kompleksna kronična bolezen, na katero vplivajo biološki, psihološki, socialni in okoljski dejavniki.
Okolje oblikuje naše izbire
Ljudje ne sprejemamo odločitev v praznem prostoru. Če je visoko predelana hrana cenejša, hitreje dostopna in močno oglaševana, je večja verjetnost, da jo bomo izbrali. Če živimo v okolju brez varnih pločnikov, zelenih površin ali možnosti za rekreacijo, je gibanje težje vključiti v vsakdan. SZO poudarja, da mora zdrava izbira postati tudi lažja izbira.
To pomeni: ne gre samo za posameznika, ampak tudi za sistem.
Zakaj je nezdrava hrana pogosto najlažja izbira?
V mnogih okoljih je energijsko bogata hrana:
- cenejša,
- hitreje dostopna,
- bolj oglaševana,
- bolj prisotna v vsakdanjem življenju.
Posebej problematičen je vpliv marketinga na otroke in mladostnike. Raziskave kažejo, da pogosto izpostavljanje oglasom za sladke pijače, hitro hrano in prigrizke vpliva na prehranske preference že v zgodnjem otroštvu. To pomeni, da okolje začne oblikovati prehranske navade zelo zgodaj.
Stres, spanec in življenje pod pritiskom
Na telesno težo vplivajo tudi dejavniki, ki jih pogosto spregledamo. Kronični stres povečuje raven kortizola, kar lahko poveča apetit in željo po visokoenergijski hrani. Premalo spanja vpliva na hormone lakote (grelin in leptin), kar lahko vodi v večji vnos hrane. Ljudje, ki delajo v izmenah, imajo neurejen urnik ali živijo pod dolgotrajnim stresom, imajo pogosto večje tveganje za razvoj debelosti.
To niso zgolj “slabe navade”. To so življenjske okoliščine.
Debelost in socialna neenakost
Debelost je pogosteje prisotna v okoljih z manj ekonomskimi možnostmi.
Nižji dohodek pogosto pomeni:
- slabši dostop do kakovostne hrane,
- manj časa za pripravo obrokov,
- več psihosocialnega stresa,
- manj možnosti za šport in rekreacijo.
SZO opozarja, da so socialne neenakosti eden ključnih dejavnikov pri naraščanju debelosti. To je pomembno sporočilo: debelost ni vedno posledica “slabih odločitev”, ampak pogosto posledica omejenih možnosti.
Urbanizem vpliva bolj, kot mislimo
Tudi mesta vplivajo na telesno težo. Če je okolje prijazno pešcem, kolesarjem in otroški igri, se ljudje več gibajo. Če prevladuje avtomobilski promet, dolge vožnje in sedeč način življenja, je gibanja manj. Sodobna javnozdravstvena stroka zato vse bolj poudarja: boj proti debelosti ni samo naloga posameznika, ampak tudi načrtovanja mest.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Če želimo zmanjšati debelost, samo osebni nasveti niso dovolj.
Potrebujemo:
✔ boljšo dostopnost zdrave hrane
✔ manj agresivnega oglaševanja nezdrave hrane
✔ več gibanja prijaznih mest
✔ podporo za dober spanec in duševno zdravje
✔ manj stigme
✔ več razumevanja
Debelost ni vprašanje karakterja.
Ni lenoba. Ni pomanjkanje discipline. Je rezultat prepleta biologije, okolja, družbe in življenjskih okoliščin. Ko to razumemo, se spremeni tudi naš pogled na pomoč. Manj obsojanja. Več podpore. Več sistemskih rešitev.
Ker zdravje ni samo osebna odgovornost. Je tudi odgovornost družbe.
Več branja:
Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD)
The heavy burden of obesity
OECD Obesity Report
World Health Organization (WHO Europe)
European Regional Obesity Report 2022
WHO – European Regional Obesity Report
World Health Organization
Social determinants of health and obesity
WHO – Social determinants of health
World Obesity Federation
Systems approach to obesity
World Obesity Federation
Swinburn BA et al.
The global obesity pandemic: shaped by global drivers and local environments
The Lancet Series on Obesity