Vsebina je še v pripravi.

Peticija proti uvedbi terapevtskih zdravil »Ni vse ENO« (leto 2013)

Predlog kampanje za zbiranje podpisov bolnikov in splošne javnosti proti uvedbi terapevtskih skupin zdravil.

Terapevtske skupine zdravil (TSZ) so v svetu sicer znan ukrep, ki ima ekonomske učinke v sistemu javnega zdravstva, na drugi strani pa zelo tvegane posledice za obvladovanje  zdravstvenega  stanja kroničnih nenalezljivih bolnikov. Naše poteze so sicer zasledovale cilj, da bi ukrep uvajanja terapevtskih skupin zdravil, pristojni ne uvedli oziroma  ga nadomestili z drugimi ukrepi (npr.: participacija  za predpisan recept s socialni kapico). Ker je do ukrepa vseeno prišlo, pa  želimo doseči, da bi bili ukrepi bolj premišljeni, predvsem pa skupine zdravil bolj premišljeno oblikovane.

Za  ozaveščanje javnosti o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z uvajanjem terapevtskih skupin zdravil smo uporabili kampanjo proti uvedbi TSZ, katere glavni del je peticija, ki se imenuje NI VSE ENO: Ni vse eno, zato nam ni vseeno!

Glavni namen podpisovanja peticije ni bil zbiranje »glasov«, s katerimi bi odgovorne poskušali prepričati v svoj prav, ampak širjenje poznavanja te problematike med prebivalstvom. Mreža je o akciji obvestila vse pomembne strokovne sekcije in vprašala za njihovo mnenje glede uvedbe. Pisala je Varuhu človekovih pravic, Slovenskemu zdravniškemu društvu, na strokovne svete SZD in klinike.

Še naprej bomo opozarjali na nestrinjanje vseh ključnih deležnikov v zdravstvu z uvedbo terapevtskih skupin zdravil in odgovorne pozivali, da ta ukrep nemudoma umaknejo, ker je dolgoročno ni koristen, temveč škodljiv, zlasti za zdravje bolnikov, in da za varčevanje pri zdravilih uvedejo druge ukrepe, ki so na razpolago ter za zdravje ljudi nevtralni in za katere obstaja širši konsenz glede primernosti.

Na spletni strani smo tako imeli objavljeno peticijo, s katero smo zbirali podpise proti uvedbi TSZ.

V kratkem poročilu preberite več o peticiji in problematiki TSZ.

Poročilo o Peticiji NI VSE ENO in problematiki TSZ.

Podpora predlogu Zakona o obdavčitvi brezalkoholnih pijač z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil (leto 2013)

Uživanje sladkorja danes predstavlja razmeroma velik problem, saj med drugim povzroča čezmerno telesno težo in debelost ter z njo povezane bolezni. Veliko zaužitega sladkorja je zaznati predvsem med mladimi, kar še povečuje nevarnost debelosti v odraslem obdobju. Sadni sokovi niso ekvivalent sadju, temveč so v tem smislu zavajajoči, zaradi manjšega občutka sitosti v telo vnesemo veliko preveč sladkorja kot bi ga smeli. Znanstveniki so tudi ugotovili, da že manjša uporaba sladkih gaziranih pijač (dve na teden) – upočasni presnovo človeka do te mere, da se kilogrami začnejo vidno nalagati in se povečajo možnosti za srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak in bolezni jeter. Sladkor v tekočini bolj škodi telesu kot sladkor v hrani in lahko povzroči tudi odvisnost (zlasti med otroki), zato je potrebno o tem osveščati prebivalstvo in povišati davke na sladke pijače.

Zakaj davek na sladke pijače?

Na mednarodni lestvici se slovenski mladostniki uvrščajo v sam vrh mednarodne lestvice ko gre za pogostost uživanja sladkanih pijač. Najbolj zaskrbljujoče je stanje med 15 letniki: ti se uvrščajo na prvo mesto v Evropi po količini popitih pijač z dodanim sladkorjem. In sicer kar 49 % dečkov in 39 % deklic starih 15 let vsakodnevno uživa sladke pijače. Na tem mestu ni odveč omeniti, da debelost med otroki in mladostniki v Sloveniji narašča; v letu 2012 je bilo v Sloveniji prekomerno prehranjenih 27 % dečkov in skoraj 24 % deklic starih od šest do devetnajst let. Podatki raziskav kažejo, da so slovenski sedemletniki med najbolj ogroženimi zaradi debelosti v primerjavi z dečki iste starosti v drugih državah Evropske Unije. Eden od vzrokov debelosti je vsekakor pretirano uživanje sladkanih pijač in sladkarij (poleg nizke stopnje telesne dejavnosti).

Članice mreže smo pripravile pobudo za obuditev predloga zakona o obdavčitvi takšnih pijač. V pobudi smo pisali o škodljivih vplivih brezalkoholnih pijač z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil, poglavje o tem, kako sadni sokovi niso enakovredni sadju in kakšna je poraba sladkih pijač med slovenskimi mladostniki, kakšni so načrtovani ukrepi na nacionalni in EU ravni ter kako imajo to področje urejeno v drugih državah.

Uvedba davka bi v državno blagajno prinesla veliko dodatnih prihodkov, zato zasledujemo mnenje, da naj se del pridobljenih sredstev uporabi za sofinanciranje preventivnih programov za preprečevanje čezmerne telesne teže ter debelosti pri otrocih in mladostnikih in za osveščanje prebivalstva o nevarnostih prekomernega uživanja sladkorja in sladil. Na ta način bomo lahko celovito reševali problem debelosti ljudi, saj ga bomo zajezili deloma že v kali.

Zakonska pobuda o označevanju transmaščobnih kislin v živilih (leto 2014)

Zaradi zdravstvenega vidika strokovnjaki želijo omejiti uživanje nasičenih maščobnih kislin, zato priporočajo uporabo rastlinskih olj, ki vsebujejo pretežno nenasičene maščobne kisline. Vendar so te maščobne kisline v oljih občutljive, olja pa so zaradi svojega tekočega stanja dostikrat nepraktična. Tako je industrija razvila postopek delne hidrogenizacije, s čimer dobimo stabilnejše maščobne kisline in omogočila izdelavo živil kot so margarina, rastlinska mast za peko ipd. Pozitivna plat postopka je izboljšana obstojnost maščob, ki so jim podaljšali življenjsko dobo in praktičnost uporabe, saj so pri sobni temperaturi še vedno v poltrdem stanju. Negativna plat postopka pa je, da pri njem kot stranski produkt nastajajo trans maščobne kisline, ki so zdravju škodljive. Članice mreže smo podale pobudo o označevanju trans maščobnih kislin na deklaraciji živilskih izdelkov. V besedilu pobude smo opredelili, kaj so to trans maščobne kisline in zakaj so škodljive ter kako imajo področje označevanja ali omejevanja trans maščobnih kislin v živilih urejeno v drugih državah. Živilo, ki vsebuje več kot 2% trans maščobnih kislin, mora biti označeno z navedbo »prekomerno uživanje TMK škoduje zdravju«.

Predlogi mreže na Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1) (leto 2013-2014)

Izvršni odbor mreže je obravnaval predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1) in podal naslednje stališče: Mreža NVO 25×25 se strinja, da so spremembe v zdravstvenem sistemu nujne, da pa samo organizacijske spremembe ne zadoščajo. Mreža predlaga, da se najprej postavijo v socialnem in civilnem dialogu dogovorjeni dolgoročni cilji, katere naj reforma naslovi. Predlaga in pričakuje, da se med izvajalce javnega zdravja vključi tudi nevladne organizacije, ki izpolnjujejo določene pogoje in ki lahko marsikatere naloge s področja preventive, rehabilitacije, nege in paliativne oskrbe opravijo strokovno korektno, predvsem pa stroškovno učinkovito.

Normativna ureditev namestitve avtomatskih defibrilatorjev na športnih prireditvah v Sloveniji (leto 2014)

V Sloveniji vsak dan doživi srčni zastoj deset ljudi, od teh jih polovica takoj umre, kar pomeni, da zaradi nenadnega srčnega zastoja dnevno umre kar 5 do 6 oseb, kar predstavlja okoli 12 odstotkov vseh naravnih smrti. Opažamo, da se v svetu vrhunskega in tudi množičnega rekreativnega športa v zadnjih letih pojavlja vse več primerov nenadnega zastoja srca. Ne glede na to, ali vzrok tiči v pomanjkljivi preventivi ali jemanju nedovoljenih poživil, je potrebno športnikom, ki doživijo nenadni srčni zastoj, nemudoma nuditi prvo pomoč oz. oživljanje. Novembra 2013 je mreža članic na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Direktorat za šport), podala pobudo o normativni ureditvi namestitve avtomatskih defibrilatorjev na športnih prireditvah v Sloveniji. V naslednjem obdobju bomo v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, poskušali pridobitvi ocene tveganja nenadnih smrti na športnih prireditvah in na športnih terenih sploh.

Vključenost Mreže NVO 25×25 v delovno skupino za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 (leto 2014)

V decembru 2013 je Mreža NVO 25×25 na CNVOS podala predloge mreže, v kateri je poudarila pomen povezovanja NVO s področja zdravja in njihovo vlogo. Mreža je podala naslednje predloge: država bi se morala bolj zavedati vloge NVO s področja zdravja in jim nuditi več oblik pomoči in podpore za delovanje; potrebno bi bilo uvesti klasifikacijo NVO, na osnovi katere bi se organizacije opredelile kot organizacije, katerih glavna dejavnost je promocija zdravega življenjskega sloga. Potrebno bi bilo narediti analizo vseh obstoječih državnih zdravstvenih programov in vanje sistematično vključevati NVO s področja zdravja, predstavnike NVO pa ustrezno usposobiti za prevzem določenih javnih nalog in pooblastil na področju javnega zdravja. Nadalje bi zdravstveni programi, ki jih opravljajo nevladne organizacije, morale biti podvržene obvezujočemu zunanjemu nenajavljenemu nadzoru (nekatere preventivne akcije v Sloveniji niso ustrezno zastavljene ali pa so izpeljane nekakovostno, kar meče slabo luč na ostale NVO). Država bi morala nadzirati programe in organizacije, ki so financirane z javnimi sredstvi in izločiti organizacije, ki delujejo netransparentno. Vsebina in vrednost financiranih programov morata biti javno dostopna.

Delovanje na področju Direktive o tobačnih izdelkih (leto 2013)

Poleti 2013 smo članice mreže in ostale NVO s področja zdravja zaprosile za podporo pri doseganju pomembnega ukrepa na področju preventive kajenja in kontrole tobaka na evropski ravni. Projektna pisarna je pripravila dopis z argumenti v prid odločitvi prisotnosti zdravstvenih opozoril o škodljivosti kajenja na 75% in ne 50% površini cigaretne škatlice. Dopis s tabelo članic podpornic in s prilogami smo poslali slovenskim poslancem evropskega parlamenta. Nadalje se je Mreža obrnila še na člane Odbora ENVI znotraj njihove politične skupine.Tobačna industrija je zelo močna in pritiska na prebivalce, zato je ključno nadaljevanje dela na področju preventive kajenja. Pobude slovenskim poslancem za glasovanje v EU parlamentu so obrodile sadove in 28.2.2014 je bila sprejeta parlamentarna odobritev, da zdravstvena opozorila obsegajo 2/3 površine cigaretnih zavojčkov. Namen je predvsem zmanjšanje privlačnosti tobačnih izdelkov za mlade.