Kanabis (Cannabis sativa) je ena najpogosteje uporabljanih psihoaktivnih snovi na svetu. Zaradi vse večje legalizacije za medicinsko in rekreativno uporabo se povečuje zanimanje za njegove učinke na zdravje, zlasti na srčno-žilni in možgansko-žilni sistem. Čeprav mnogi kanabis dojemajo kot relativno varno substanco, nove raziskave kažejo, da lahko njegova uporaba poveča tveganje za srčno-žilne zaplete, med katere sodi tudi možganska kap.
Pomembno je poudariti, da dosedanji dokazi niso povsem enotni. Večina raziskav je opazovalnih, zato ne more dokončno dokazati vzročno-posledične povezave. Kljub temu številne strokovne organizacije opozarjajo, da obstaja dovolj dokazov za previdnost, zlasti pri pogosti uporabi kanabisa.
Kaj je možganska kap?
Možganska kap nastane zaradi prekinitve prekrvavitve možganov ali zaradi krvavitve v možganih. Poznamo dve glavni obliki:
- ishemično možgansko kap, ki predstavlja približno 85 % vseh primerov in nastane zaradi zamašitve možganske arterije;
- hemoragično možgansko kap, ki nastane zaradi razpoka možganske žile.
Dejavniki tveganja vključujejo visok krvni tlak, sladkorno bolezen, kajenje, motnje srčnega ritma, povišane maščobe v krvi in debelost.
Kako lahko kanabis vpliva na nastanek možganske kapi?
Raziskovalci predvidevajo več možnih mehanizmov.
1. Zoženje možganskih žil
Tetrahidrokanabinol (THC), glavna psihoaktivna sestavina kanabisa, lahko povzroči začasno zoženje možganskih arterij. Opisan je pojav reverzibilnega cerebralnega vazokonstrikcijskega sindroma (RCVS), pri katerem pride do izrazitega krčenja možganskih žil, kar lahko sproži ishemično možgansko kap.
2. Vpliv na srčno-žilni sistem
Kanabis lahko:
- poveča srčni utrip,
- povzroči nihanje krvnega tlaka,
- poveča potrebo srčne mišice po kisiku,
- vpliva na delovanje žilnega endotelija,
- spodbuja nastanek krvnih strdkov.
Ti učinki lahko povečajo verjetnost motene prekrvitve možganov, predvsem pri posameznikih z že prisotnimi dejavniki tveganja.
3. Vnetje in ateroskleroza
Eksperimentalne raziskave kažejo, da lahko kronična izpostavljenost THC vpliva na vnetne procese in razvoj ateroskleroze. Čeprav ta povezava še ni dokončno potrjena pri ljudeh, predstavlja možen mehanizem povečanja tveganja za možgansko kap.
Kaj kažejo raziskave?
Opazovalne raziskave
Več velikih epidemioloških raziskav je pokazalo, da imajo redni uporabniki kanabisa večje tveganje za možgansko kap. Med največjimi raziskavami je analiza skoraj 435.000 odraslih Američanov, ki je pokazala:
- dnevni uporabniki kanabisa so imeli približno 42 % večje tveganje za možgansko kap,
- tveganje je naraščalo s pogostostjo uporabe.
Pomembno je poudariti, da gre za opazovalno raziskavo. Takšne študije lahko pokažejo povezavo, ne morejo pa dokazati, da je kanabis neposreden vzrok za možgansko kap.
Sistematični pregledi in metaanalize
Rezultati sistematičnih pregledov niso popolnoma enotni. Nekatere starejše metaanalize niso pokazale statistično značilnega povečanja tveganja, predvsem zaradi velike raznolikosti raziskav in težav pri ločevanju vpliva kanabisa od kajenja tobaka, alkohola ali drugih drog.
Novejša metaanaliza, objavljena leta 2025, ki je zajela približno 200 milijonov posameznikov, pa je ugotovila:
- približno 20 % večje tveganje za možgansko kap pri uporabnikih kanabisa,
- povečano tveganje za druge srčno-žilne zaplete,
- vendar avtorji opozarjajo, da večina vključenih raziskav ostaja opazovalnih in zato ne omogoča dokončnega sklepa o vzročnosti.
Kdo je najbolj ogrožen?
Največ dokazov kaže na povečano tveganje pri:
- mladih odraslih brez drugih očitnih dejavnikov tveganja,
- osebah, ki kanabis uporabljajo pogosto ali dnevno,
- uporabnikih z visokimi odmerki THC,
- osebah, ki poleg kanabisa kadijo tobak ali uporabljajo druge droge.
Posebno pozornost zahtevajo bolniki z visokim krvnim tlakom, srčnimi boleznimi ali preteklo možgansko kapjo.
Stališča strokovnih organizacij
Ameriško združenje za srce (American Heart Association) poudarja, da trenutni dokazi kažejo na možno povečanje tveganja za možgansko kap in druge srčno-žilne zaplete pri uporabnikih kanabisa. Organizacija zdravstvenim delavcem priporoča, naj pri obravnavi bolnikov aktivno povprašajo o uporabi kanabisa ter uporabnike seznanijo z možnimi tveganji.
Prav tako smernice za primarno preprečevanje možganske kapi iz leta 2024 priporočajo obravnavo uporabe kanabisa kot možnega dejavnika tveganja pri ocenjevanju srčno-žilnega zdravja.
Literatura:
- Bushnell C. in sod. (2024). 2024 Guideline for the Primary Prevention of Stroke. Stroke. American Heart Association.
- Testai FD. in sod. (2022). Use of Marijuana: Effect on Brain Health. Scientific Statement, American Heart Association.
- Dutta T. in sod. (2021). Marijuana Use and the Risk of Early Ischemic Stroke. Stroke.
- Storck W. in sod. (2025). Cardiovascular risk associated with the use of cannabis: systematic review and meta-analysis. Heart.
- Theerasuwipakorn N. in sod. (2023). Cannabis and adverse cardiovascular events: A systematic review and meta-analysis.