Piše: Elizabeta Bobnar Najžer, odgovorna urednica revije Za srce
Želje, pregovori in reki o sreči nam popestrijo prehod iz starega v novo leto, o sreči spregovorimo ob obletnicah, voščimo si srečno pot, srečo na izpitu, pomembnih sestankih in predstavitah.
Poglejte okoli sebe – koliko je srečnih ljudi okoli vas? Ste vi sami srečni?
Sploh pa – kako vemo, da smo srečni. To preprosto vemo. Tega nas ni nihče učil, a vseeno vemo. Skušajte se prav sedaj, ko to berete, spomniti nekega trenutka, ko ste bili absolutno srečni. Le vsakdo sam lahko opredeli tak trenutek in hkrati točno ve, kakšen je njegov resnično srečni trenutek. Srečni trenutek, ki se ga spominjamo, lahko podoživimo, saj je to naš lastni spomin. Spomnimo se lahko barv, ki so nas obkrožale, vonjav, ki smo jih zaznavali, ljudi okoli sebe. Morda je bilo to rojstvo otroka ali dobro opravljeno delo. In lahko se spomnimo, da smo občutili veselje, vendar pa je sreča nekaj globljega, nekaj, čemur bi lahko rekli kar stanje sreče. To ni stanje evforije ali vznesenosti, ampak je stanje globokega miru, zadovoljstva, moči in energije.
Občutki so lahko tako podoživeti, da se počutimo prav v istem stanju, v katerem smo bili v prvotnem dogodku. Če poskusite to narediti sedaj, ko to berete, lahko sami preverite, ali je to res.
In teh spominov, teh občutkov nam ne more vzeti noben šef, ki je vstal z levo nogo ali voznik, ki nam je prevzel parkirno mesto pred nosom.
Včasih se zgodijo situacije, ko človek ne more zadržati takega prijetnega spomina, teh občutkov, takega stanja. Če je človek dlje časa bolan ali ima bolečine, je stanje, v katerem je bil, in ki ga lahko sam pojasni sebi kot stanje sreče, nedosegljivo. Ampak, to pravzparav ni res. Saj je spomin še vedno naš, dogodek se je zgodil in nikogar ni, ki ga lahko izniči. Spomnimo se, ko smo zboleli kot otroci in smo ozdraveli. Ali, ko je zbolel kdo od naših dragih in je ozdravel. Tudi to je lahko naš »srečni« spomin. In tak spomin nam lahko pomaga, ko res rabimo vzpodbudo.
Namesto da bi z vsemi okoli sebe premlevali, kako nas vse boli, kaj vse je narobe, kako slaba je naša diagnoza – se odločimo in se raje pogovarjajmo o lepih stvareh, o lepih dogodkih, o sreči, ki je naša in nam je nihče ne more vzeti.
Enako, kot lahko treniramo mišice, da podpirajo telo, lahko treniramo svoje dobro počutje, svojo srečo. Večkrat, kot se bomo spomnili in podoživeli lepe trenutke iz preteklosti, lažje bomo tudi v sedanjosti videli priložnost, prihodnost, srečo.
In kaj je najbolj hecno – zgornje misli so navdihnila vaša dolgoletna poročila o delovanju podružnic, vaših srečanjih, izletih, vadbah za srce. O tem, kako vas druženje krepi, osrečuje, vam daje energijo in lep pogled v prihodnost. Zato, pobrskajte po napovedniku dogodkov ob koncu revije, pridružite se srečnim članom in prijateljem društva, ki si medsebojno pomagamo in se raje smejimo kot obupujemo.
Sreča nima roka trajanja, traja neskončno in le od nas je odvisno, ali se tega zavedamo in si stanje sreče ustvarimo sami.
Kot pravi pregovor: Prej boš srečo srečal, če ji greš naproti, kakor da čakaš nanjo.
