Sporočilo za javnost ob evropskem dnevu žil
Ljubljana, 13. marca 2018
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že petem dnevu žil, ki ga obeležujemo 16. marca, ter posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Kar vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen. Ker pa se kar 70 % bolnikov bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, je preventivno delovanje ključno za uspešno zdravljenje. Zato je cilj dneva žil in akcije ZdraveArterije.si opozoriti na pomembnost pravočasnega pregleda in s tem pravočasnega odkrivanja motenj v krvnem obtoku.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med, predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je spregovoril o periferni arterijski bolezni, dejavnikih tveganja in zdravljenju. Kot je poudaril, je za boljšo prognozo bolezni pomembno obvadovanje dejavnikov tveganja, predvsem prenehanje kajenja. Izkazal je zadovoljstvo nad tem, da v Sloveniji lahko pri marsikaterem družinskem zdravniku pacienti opravijo presejalni test (meritev gleženjskega indeksa). »To je zahrbtna bolezen, ki prizadene veliko ljudi, a se je marsikdo sploh ne zaveda. Z dnevom žil želimo ozaveščati ljudi, da lahko s pravočasnim zdravljenjem preprečimo hujše zaplete,« je izpostavil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., predstavnica Združenja za žilne bolezni in koordinatorka aktivnosti ob dnevu žil, ki letos potekajo že petič, je povedala, da bodo aktivnosti v petek izvajali na kar 21 točkah po različnih slovenskih krajih. Obiskovalci bodo imeli možnost različnih meritev in hitre ocene stanja. Izpostavila je tri ključne elemente samopregedovanja – BOM: bolečnost, odsotnost pulzov in mrzle, neprekrvavljene noge. Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je predstavil projekt ZdraveArterije.si, ki se uradno začenja z dnevom žil. Projekt se bo izvajal dve leti in bo s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo tako strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščal o problematiki nepoznavanja bolezni. V okviru akcije so pripravili poseben spletni portal www.zdravearterije.si, kjer lahko izveste vse o bolezni, njenih simptomih in posledicah, ter informacije o možnostih pregleda po celi Sloveniji.
Svoje izkušnje s periferno arterijsko boleznijo in njenimi zapleti je z javnostjo podelil tudi znani novinar Robert Peressutti. Njegova zgodba potrjuje, da kajenje močno vpliva na razvoj bolezni. Prvi simptomi bolezni so se pri njem pojavili pred 5, 6 leti, ko je pri hoji občutil bolečine v mečih. Ampak šele po drugi operaciji je kajenju dokončno rekel ne in po dobrem letu spet lahko hodi brez bolečin.
Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni. Ob dnevu žil zato vabijo vse, da si pri osebnem zdravniku občasno izmerijo togost žil, v petek pa bodo meritve izvajali tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani ter na drugih lokacijah po Sloveniji.
O PERIFERNI ARTERIJSKI BOLEZNI
Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB).
Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Te se vrsto let razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija). Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).
Vsak 6. prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav in se je zato ne zaveda. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija).
V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
Kontakti:
Prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.: [email protected]
Andreja Cokan Vujkovac, dr. med.: [email protected]
Na Evropski dan žil bo po vsej Sloveniji potekala akcija meritev gleženjskega indeksa
Seznam krajev, kjer poteka akcija (dne: 16. 3. 2018):
Ljubljana: pasaža Maximarketa: od 11. – 17. ure meritve gleženjskega indeksa in krvnega tlaka
Slovenj Gradec: ZD, od 8-12 ure
Slovenj Gradec: avla bolnišnice, od 8-13 ure
Ravne na Koroškem: ZD, od 8-13 ure
Mežica: ZD, od 8-13 ure
Velenje: VELEJA PARK, od 8-13 ure
Velenje: ZD, od 8-14h
Radlje ob Dravi: ZD, od 8-12 ure
Mislinja: ZD, izjemoma 19.3. od 8-12ure
Nova Gorica: v avli bolnišnice, od 9-14.30 ure
Nova Gorica: na kirurški polikliniki, od 9-14.30 ure
Jesenice: bolnišnica v 1. nadstropju, od 10.-12.ure
Izola: avla bolnišnice, od 9 -14 ure
Izola: ZD, od 9 -13 ure
Koper: Planet Tuš Koper, od 9 -16 ure
Koper: ZD na Dellavallejevi 3, v prostorih referenčne ambulante, od 10 -12 ure
Novo mesto: Kirurški center Avelana Otočec, Šolska cesta 12. Organizirani prevozi avtobusov: -dopoldan: odhod avtobusa ob 9.00 uri iz glavne avtobusne postaje v Novem mestu – ustavi se na vseh mestnih avtobusnih postajališčih v smeri Otočec. Odhod iz Otočca ob 10.30 uri; – popoldan: odhod iz Novega mesta ob 15.45 uri po istem sistemu kot zgoraj. Odhod iz Otočca ob 17.30 uri.
Murska Sobota: čakalnica kirurškega bloka bolnišnice, od 8.00 – 13.30 ure
Murska Sobota: ZD, od 8.00 – 13.30 ure
Celje: glavna avla bolnišnice, od 8 -14 ure
Trbovlje: v angiološki ambulanti, od 10 – 12 ure
Vabljeni!