Piše: asist. mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med.
Nosečnost? Ko se ženske spomnimo na te mesece, nas prevzamejo lepi in zadovoljni občutki, ko pa jih dejansko doživljamo, je to lepo, a hkrati tudi zelo stresno obdobje, zlasti če ga spremljajo zdravstvene težave. Začnemo se soočati s skrbjo za otroka, ki ga nosimo v sebi in seveda je prvenstvena skrb nosečnice ob vsakem novem dogodku: »Ali bo to mojemu otroku kaj škodilo?« Negotovost žensko lahko iztiri, obenem pa jo kot bodočo mater obhajajo prekrasni občutki. Vse to se lahko pokaže tudi v nastanku ali poslabšanju že obstoječe hipertenzije. Zdravnik, ki se sreča z nosečnico, se zaveda, da stojita pred njim dva osebka v enem telesu, in da ne želi škoditi ne enemu ne drugemu, zato razmišlja, kaj je najboljše tako za mater kot za otroka.
Diagnoza arterijske hipertenzije in njena urejenost
Diagnoza in ocena urejenosti arterijske hipertenzije temelji predvsem na pravilno izmerjenem krvnem tlaku. Ko nosečnica pride v ambulanto, je praviloma vedno nekoliko razburjena, ker jo skrbi, kako otrok napreduje, ali pa se sama počuti slabo in jo je strah. Po drugi strani je lahko tudi pretirano pozitivno naravnana in je tudi zato njen krvni tlak nekoliko višji. Pomembno je, da se nosečnica pred pregledom umiri. Če je le možno, v ambulanti uporabljamo merilce tlaka, ki se vključijo avtomatsko, tako da je nosečnica v prostoru sama, ko ji naprava izmeri krvni tlak.
Krvni tlak moramo meriti po običajnih pravilih. Meritev opravimo v sedečem položaju, ob prvem pregledu vedno na obeh rokah, vedno le z uporabno nadlahtne manšete, ki mora biti primerne velikosti glede na obseg nadlahti. Nosečnica se mora pred meritvijo umiriti.
Zelo veliko nam pri odločitvi o zdravljenju lahko pomagajo samomeritve krvnega tlaka doma in tudi 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka. S tem lahko odkrijemo tako imenovano prikrito hipertenzijo in hipertenzijo bele halje. V primeru priktite hipertenzije je potrebno zdravljenje, medtem ko hipertenzija bele halje, ki nastopa le ob stiku z zdravstvenim osebjem, ne zahteva zdravljenja.
S pravilno izmerjenim krvnim tlakom dobimo osnovo za nadaljnje ravnanje. Seveda pa to še ni dovolj.
Ocena okvare organov
Kadar se odločamo o zdravljenju, je poleg vrednosti krvnega tlaka nujno treba oceniti tudi okvaro tarčnih organov, ki jo je povzročilo zvišanje krvnega tlaka. Zato je pomembno, da nosečnici opravimo preiskave krvi in urina, posnamemo EKG in jo po potrebi napotimo tudi na ultrazvočno preiskavo abdomna, ultrazvok srca in oceno očesnega ozadja. Velikokrat tudi v nosečnosti hipertenzijo odkrijemo naključno, zato je potrebna natančna anamneza o prejšnjih boleznih, o družinski obremenjenosti in natančno opravljen
pregled nosečnice z oceno okvare organov.
Različne oblike hipertenzije v nosečnosti
V nosečnosti ločimo štiri oblike hipertenzije: 1. kronično hipertenzijo, 2. nosečniško ali gestacijsko hipertenzijo, 3. kronično hipertenzijo z nacepljeno nosečniško in/ali preeklampsijo ter 4. predrojstno hipertenzijo.
- Kronična hipertenzija je prisotna že pred nosečnostjo in je diagnosticirana do 20. tedna nosečnosti. Ženske s kronično hipertenzijo imajo večje tveganje za preeklampsijo in rojevajo otroke nižje porodne teže. Kronična hipertenzija v nosečnosti je povezana tudi z večjimi težavami v poteku nosečnosti, prezgodnjim porodom, napakami posteljice in nosečniško sladkorno boleznijo.
- Nosečniška hipertenzija je pogojena z nosečnostjo in se pojavi v 20. tednu nosečnosti ali pozneje.
- Kronična hipertenzija z nacepljeno nosečniško in/ali preeklampsijo je kronična hipertenzija, ki se izrazito poslabša po 20. tednu nosečnosti.
- Predrojstna neopredeljena hipertenzija je četrta oblika, ki zahteva opredelitev 6 tednov po porodu, v kolikor ne izzveni.
Ciljne vrednosti krvnega tlaka
Ciljne vrednosti krvnega tlaka so pri nosečnicah nekoliko drugačne kot pri ostali populaciji. Potreben je individualen pristop, ki temelji tako na vrednosti krvnega tlaka kot na oceni okvare tarčnih organov in oceni splošne ogroženosti nosečnice za pojav srčno-žilnih bolezni. Kot hipertenzijo bi opredelili sistolični krvni tlak nad 140mmHg in diastolični krvni tlak nad 90mmHg. Ob tem ločimo:
- blago do zmerno hipertenzijo s krvnim tlakom 140-159/90-109 mm Hg,
- hudo hipertenzijo s krvnim tlakom nad 160/110 mm Hg.
Simptomi visokega krvnega tlaka
Navadno nosečnice ne občutijo nobenih večjih težav zaradi zvišanega krvnega tlaka, zato je pomembno, da ga redno merimo. Simptomi visokega tlaka (glavobol, prsna bolečina, razdražljivost, motnja vida, ipd) se redko pojavijo v zgodnji nosečnosti, bolj pogosti so v zreli ali pozni nosečnosti, ko se prej naštetim simptomom pridružujejo otekline, epigastrična bolečina, bliskanje pred očmi. Največkrat gre za dotlej spregledano, slabo zdravljeno hipertenzijo ali celo grozečo preeklamsijo.
Zdravljenje
Enako kot pri zdravljenju hipertenzije izven obdobja nosečnosti, je tudi med nosečnostjo prvi ukrep zdravljenja nasvet o nefarmakoloških ukrepih, ki so med nosečnostjo nekoliko drugačni. Pomembno je, da se nosečnica zaveda pomembnosti počitka, sprostitve in izogibanja stresnim situacijam. Izogibati se mora močno prekomernemu vnosu soli, prekomernemu vnosu nasičenih živalskih maščob in v prehrani dati prednost pustemu mesu (perutnina, ribe). Veselje zaradi pričakovanja otroka in sprejetje nosečnosti (prepustitev) ob naštetih nefarmakoloških ukrepih pogosto zadošča za uravnanje krvnega tlaka pri blagih oblikah, pomembno pa zmanjšuje tudi pojavnost hude hipertenzije, zato nefarmakološke ukrepe priporočamo tudi nosečnicam, ki potrebujejo zdravljenje z zdravili.
Kadar nefarmakološki ukrepi ne zadoščajo in je okvara organov že izražena, je treba začeti z zdravljenjem z zdravili.
V prvi izbiri antihipertenzivov se pri splošni populaciji odločamo med petimi skupinami zdravil. V obdobju nosečnosti je nekoliko drugače. Tudi tu se seveda odločamo o izbiri zdravil na osnovi dokazov, pridobljenih s farmakološkimi raziskavami, ki pa so pri nosečnicah zelo omejene in kakšnih novejših niti ni.
Metildopa je zdravilo izbora za hipertenzijo v nosečnosti. Večina drugih antihipertenzivov je varnih, vendar je izkušenj z njimi nekoliko manj. Absolutno se moramo izogniti blokatorjem renin angiotenzinskega sistema (ACE zaviralcem, zaviralcem angiotenzinskih receptorjev in direktnim zaviralcem renina), ki so teratogeni in fetotoksični. Če je mogoče, se tem zdravilom izogibamo že tudi v obdobju, ko ženska želi zanositi. Če ženska ob uporabi teh zdravil slučajno zanosi, je treba zdravilo čim prej zamenjati.
Diuretikov praviloma ne predpisujemo zaradi nevarnosti znižanja znotrajžilnega volumna.
Zaviralec beta receptorjev labetalol je zdravilo izbora ob močno zvišanem krvnem tlaku ob preeklampsiji.
Preeklampsija in eklampsija
Na koncu še nekaj besed o dveh motnjah, ki se jih v skrbi za nosečnice vsi bojimo, to sta preeklampsija in eklampsija.
Preeklampsija je motnja več organskih sistemov, klasično definirana kot triada hipertenzije, oteklin in izgubljanja beljakovin z urinom (več kot 0,3 gr dnevno), simptomi in znaki se morajo razviti znotraj 1 tedna. Eklampsija je prisotnost epileptičnih napadov grand mal v povezavi s preeklampsijo. Preeklampsija prizadene od 2 do3 % nosečnosti, medtem ko eklampsija povzroča zaplete le pri 1 do 2 % preeklamptičnih nosečnosti.
Preeklampsija in eklampsija sta pomembna vzroka umrljivosti matere in ploda, zato ju je treba hitro prepoznati in zdraviti v porodnišnici.