Onesnaženost zraka povezujemo predvsem z boleznimi dihal in srca, vendar lahko vpliva tudi na zdravje možganov. Kanadska raziskava, objavljena v julijski številki znanstvene revije Stroke, je pokazala, da je dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana s slabšimi rezultati na testih miselnih sposobnosti in nekaterimi prikritimi žilnimi spremembami v možganih.
Raziskovalci vse več pozornosti namenjajo vplivu okoljskih dejavnikov na zdravje možganov. Med njimi ima pomembno vlogo onesnaženost zraka, predvsem izpostavljenost drobnim trdnim delcem in plinom, ki nastajajo pri prometu, industrijskih dejavnostih in drugih procesih izgorevanja.
Kaj je pokazala raziskava?
Kanadski raziskovalci so analizirali podatke 6.878 odraslih oseb, katerih povprečna starost je bila približno 58 let.
Proučevali so povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo dvema onesnaževaloma:
- Delcem PM2,5: zelo drobnim delcem s premerom do 2,5 mikrometra, ki lahko prodrejo globoko v dihala.
- Dušikovemu dioksidu (NO₂): plinu, ki nastaja predvsem pri procesih izgorevanja, pomemben vir pa je tudi cestni promet.
Raziskovalci so ocenili povprečno izpostavljenost onesnaževaloma v petih letih pred vključitvijo posameznikov v raziskavo.
Miselne sposobnosti sodelujočih so preverjali s standardiziranimi testi, pri delu udeležencev pa so opravili tudi magnetnoresonančno slikanje možganov.
Ugotovili so, da je bila večja izpostavljenost delcem PM2,5 in dušikovemu dioksidu povezana s slabšimi rezultati na testih miselnih sposobnosti.
Poleg tega je bila večja izpostavljenost dušikovemu dioksidu povezana z večjo verjetnostjo prikritih žilnih poškodb možganov, ki so jih zaznali s slikovnimi preiskavami.
Kaj so prikrite žilne poškodbe možganov?
Gre za spremembe možganskega tkiva, ki so lahko posledica motenj prekrvitve, vendar ne povzročajo nujno očitnih simptomov.
Mednje spadajo spremembe bele možganovine in manjše možganske poškodbe, ki jih lahko odkrijemo z magnetnoresonančnim slikanjem.
Takšne spremembe so lahko povezane s slabšanjem miselnih sposobnosti in večjim tveganjem za nekatere možgansko-žilne bolezni.
Pomembno pa je poudariti, da raziskava ni neposredno ugotavljala, ali onesnaženost zraka povzroča možgansko kap. Proučevala je predvsem miselne sposobnosti in slikovne znake prikritih žilnih poškodb možganov.
Zakaj bi onesnažen zrak lahko škodoval možganom?
Drobni delci in drugi onesnaževalci lahko v telesu sprožajo vnetne procese in oksidativni stres.
Dolgotrajna izpostavljenost lahko prispeva k motnjam delovanja žilne stene ter vpliva na zdravje srca in ožilja.
Ker so možgani za svoje delovanje odvisni od stalne in ustrezne prekrvitve, lahko spremembe v žilnem sistemu vplivajo tudi na njihovo zdravje.
Vendar raziskovalci opozarjajo, da so za natančnejše razumevanje teh povezav potrebne nadaljnje raziskave.
Ali je onesnažen zrak nevaren tudi tam, kjer je onesnaženost razmeroma nizka?
Zanimivo je, da je bila raziskava izvedena v Kanadi, kjer so ravni onesnaženosti zraka v primerjavi s številnimi drugimi državami razmeroma nizke.
Kljub temu so raziskovalci zaznali povezavo med večjo izpostavljenostjo onesnaževalom in slabšimi rezultati na testih miselnih sposobnosti.
To nakazuje, da je kakovost zraka pomemben dejavnik zdravja tudi v okoljih, ki jih običajno ne povezujemo z izrazito onesnaženostjo.
Kako lahko zmanjšamo izpostavljenost onesnaženemu zraku?
Čeprav na kakovost zunanjega zraka kot posamezniki nimamo vedno neposrednega vpliva, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo izpostavljenost:
- Spremljajmo podatke o kakovosti zraka, predvsem ob dnevih s povečano onesnaženostjo.
- Ob visokih koncentracijah delcev PM2,5 zmanjšajmo dolgotrajne in intenzivne telesne dejavnosti na prostem.
- Za hojo, tek in kolesarjenje po možnosti izbirajmo poti, ki so oddaljene od prometno obremenjenih cest.
- Prostore prezračujmo takrat, ko je kakovost zunanjega zraka boljša.
- Podpirajmo ukrepe za zmanjševanje prometnih in drugih izpustov onesnaževal.
Redna telesna dejavnost ostaja pomembna za zdravje srca, ožilja in možganov. Ob slabši kakovosti zraka je zato smiselno prilagoditi predvsem čas, lokacijo in intenzivnost dejavnosti, ne pa se gibanju povsem odpovedati.
Skrb za čistejši zrak je tudi skrb za zdravje možganov
Ugotovitve kanadske raziskave opozarjajo, da posledice onesnaženega zraka niso omejene le na dihala.
Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom je lahko povezana tudi s spremembami v delovanju možganov in njihovem žilnem zdravju.
Ker gre za presečno opazovalno raziskavo, iz rezultatov ne moremo sklepati o neposredni vzročni povezavi. Prav tako še ni jasno, ali bi zmanjšanje izpostavljenosti pri posamezniku preprečilo upad miselnih sposobnosti.
Kljub tem omejitvam raziskava dodatno poudarja pomen kakovostnega zraka kot pomembnega dejavnika javnega zdravja.
Skrb za čistejše okolje je zato tudi naložba v dolgoročno zdravje srca, ožilja in možganov.
Vir:
- Sandi M. Azab in sodelavci. Association of Air Pollution With Brain Health: A Cross-Sectional Analysis of Adults Living in Canada. Revija Stroke, 2026, letnik 57, številka 7, strani 2085–2097