Ali poletna vročina povečuje tveganje za možgansko kap?

Visoke poletne temperature ne predstavljajo tveganja le za dehidracijo in vročinsko izčrpanost, temveč lahko vplivajo tudi na zdravje možganov. Nova ameriška raziskava, objavljena avgusta 2026, je pokazala povezavo med visokimi zunanjimi temperaturami in povečanim številom sprejemov v bolnišnico zaradi ishemične možganske kapi.

Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in dolgotrajne invalidnosti. Med pomembnimi dejavniki tveganja so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, kajenje ter nezdrav življenjski slog. Raziskovalci pa vse več pozornosti namenjajo tudi vplivu okolja, predvsem ekstremnih temperatur.

Kaj je pokazala raziskava?

Raziskovalci ameriškega zdravstvenega sistema Northwell Health so analizirali 27.926 sprejemov v bolnišnico zaradi akutne ishemične možganske kapi na območju New Yorka in Long Islanda v obdobju od januarja 2015 do decembra 2024.

Podatke o bolnišničnih sprejemih so primerjali z zunanjimi temperaturami na dan sprejema in dan pred njim.

Ugotovili so, da so bile višje dnevne temperature povezane s povečanim tveganjem za sprejem v bolnišnico zaradi ishemične možganske kapi.

Ob zvišanju najvišje dnevne temperature za približno 5,6 °C je bilo relativno tveganje za sprejem v bolnišnico zaradi ishemične možganske kapi za približno 4,1 % večje.

Pri primerjavi dni z najvišjo temperaturo približno 35 °C in dni z najvišjo temperaturo približno 17,5 °C je bilo relativno tveganje za sprejem večje za približno 13,2 %.

Najmočnejšo povezavo so raziskovalci zaznali na isti dan, ko so bile izmerjene visoke temperature.

Zakaj lahko vročina poveča tveganje?

Visoke temperature lahko sprožijo več fizioloških odzivov, ki dodatno obremenjujejo srce in ožilje.

Ob izpostavljenosti vročini se telo poskuša ohladiti s potenjem in širjenjem krvnih žil. Če izgube tekočine ne nadomestimo, lahko pride do dehidracije.

Ta lahko povzroči zmanjšanje volumna krvi in poveča njeno viskoznost, kar lahko prispeva k nastajanju krvnih strdkov.

Vročina lahko vpliva tudi na krvni tlak, srčni utrip, delovanje žilne stene in vnetne procese v telesu.

Ti mehanizmi bi lahko pojasnili povezavo med visokimi temperaturami in ishemično možgansko kapjo, vendar raziskava ni neposredno dokazovala posameznih bioloških vzrokov.

Kdo je lahko posebej ogrožen?

Na visoke temperature so lahko posebej občutljivi:

  • starejši ljudje,
  • osebe z visokim krvnim tlakom,
  • bolniki s srčno-žilnimi in ledvičnimi boleznimi,
  • ljudje s sladkorno boleznijo,
  • osebe, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na uravnavanje tekočin ali telesne temperature.

Poudariti je treba, da raziskava ni dokazala, da je bilo povečanje tveganja pri teh skupinah statistično večje kot pri drugih. Gre za skupine, ki so že sicer lahko bolj občutljive na zdravstvene posledice vročine.

Kako lahko zmanjšamo tveganje v vročih dneh?

Za zaščito zdravja srca, ožilja in možganov je v času visokih temperatur priporočljivo:

  • Poskrbeti za zadosten vnos tekočine. Vodo pijmo redno, tudi preden občutimo izrazito žejo. Osebe z omejitvijo vnosa tekočin naj upoštevajo navodila zdravnika.
  • Izogibati se največji vročini. Zahtevnejše telesne dejavnosti načrtujmo v hladnejšem delu dneva.
  • Poskrbeti za hlajenje prostorov. Kadar je mogoče, se zadržujmo v primerno ohlajenih prostorih.
  • Spremljati krvni tlak in zdravstveno stanje. To je še posebej pomembno pri ljudeh s kroničnimi boleznimi.
  • Biti pozoren na starejše in ranljive osebe. Preverimo, ali imajo dostop do tekočine in primernega prostora za ohladitev.

Ob znakih možganske kapi ne odlašajmo

Možganska kap se lahko pojavi nenadoma. Med značilnimi opozorilnimi znaki so povešen ustni kot, nenadna oslabelost roke ali noge, motnje govora, vida in ravnotežja.

Ob sumu na možgansko kap takoj pokličimo 112.

Raziskava opozarja, da je treba pri preprečevanju možganske kapi poleg že znanih dejavnikov tveganja upoštevati tudi vpliv visokih temperatur.

Ob vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valovih postaja zaščita ranljivih skupin vse pomembnejši del skrbi za javno zdravje.

Vir in podatki o raziskavi