Za težave pri reševanju problemov pogosto krivimo premajhno zavedanje, da sploh imamo problem. V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in v naši reviji že več kot 30 let ozaveščamo soljudi o pomenu zdravega življenjskega sloga, dejavnikov tveganja za razvoj bolezni in zgodnjih bolezenskih znakov.
Začetnik psihoanalize Sigmund Freud je verjel, da »uvid«, ozaveščanje dotlej nezavednih motivov, misli in čustev, ponuja ključ do rešitve mnogih duševnih težav. Žal zgolj uvid še ne spremeni škodljivih vzorcev obnašanja.
Številni trenerji in svetovalci za osebnostno rast menijo, da je ključ do uspeha dvigovanje ravni zavedanja skupaj z usmerjenim delovanjem. Sandy Gallagher, nekoč uspešna finančna pravnica in danes lastnica velikega svetovalnega podjetja Proctor Gallagher, opisuje 7 stopenj zavedanja, med katerimi se osebe lahko pomikajo navzgor in navzdol.
7 stopenj zavedanja
Najnižja stopnja je animalistično zavedanje, ko na dogajanje okoli nas reagiramo zgolj z begom ali bojem. Druga stopnja je sledenje množici z željo, da bi čim manj izstopali. Tretja stopnja je nedoločena želja po spremembi, ki bi nas odlepila od množice, a brez udejanjanja te želje. Četrta stopnja je spoznavanje lastne individualnosti in nadarjenosti, a še vedno brez doseganja lastnih ciljev in vztrajanje v »varnem zavetju množice«. Peta stopnja je zmožnost discipliniranega dela, ki je usmerjeno k doseganju lastnih ciljev. Mnogi dosežejo peto stopnjo le začasno in nato zdrknejo nazaj na tretjo ali četrto stopnjo. Šesta stopnja je izkušnja uspeha, ki smo ga dosegli z načrtnim delom, ki porodi željo, da uspeh ponovimo. Sedma stopnja je mojstrstvo, ko znamo svoje vedenje načrtno usmerjati k želenemu cilju.
Zavedanje potrebuje zavest, ki je ena od temeljnih človekovih lastnosti in hkrati še nerešena uganka kognitivne znanosti.
“Zavedanje” in “zavest” imata nekoliko podobni definiciji. “Zavedanje” je opredeljeno kot znanje in razumevanje, da se nekaj dogaja ali obstaja, “zavest” pa kot zavedanje stvari okoli sebe ali nečesa v sebi. Obstajajo številne teorije o zavesti, kar dokazuje, da pravega odgovora še ne poznamo. Še najbližja se zdi razlaga, da so za zavest odgovorne številne nevronske povratne zanke, ki nam omogočajo analizirati del lastnega miselnega toka, čustev, zaznavanja ugodja ali neugodja, položaja telesa v prostoru in odnosa do soljudi. Zavest in zavedanje sta ključna za sobivanje v družini in družbi.
S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da sedanji modeli umetne inteligence ne premorejo zvesti in zavedanja, kar pa ne zmanjšuje njihove neverjetne sposobnosti za prepoznavanje vzorcev in odnosov med podatki. Umetna inteligenca je lahko čudovit pomočnik v medicinski diagnostiki, lahko pa tudi hladnokrvni načrtovalec kar najbolj uničujočega vojnega bombardiranja.
Za zdravje in zadovoljstvo v letu 2025 si zaželimo jasno zavest in čim višjo stopnjo zavedanja!
Zapisal: Aleš Blinc
Prvič objavljeno v decembrski številki revije Za srce 2024