V hladnejših dneh se priležejo spomini na lepe tople poletne dneve. Objavljamo reportažo Dolenjske podružnice.
V naši Podružnici močno prisegamo na vsesplošno dobrobit hoje, saj je le-ta najosnovnejši način gibanja človeka in je primerna za izboljšanje telesne zmogljivosti vsem nam, ne glede na to, kateri starostni skupini pripadamo. Je vsestranska, cenovno dostopna, nezahtevna in hkrati predstavlja prijeten način druženja in spoznavanja okolice. Zanjo ne potrebujemo drage opreme ali posebne dvorane, temveč zgolj voljo in odločitev, čemu ali komu bomo namenili svoj čas.
Spomnimo se nekaterih zapisov irskega pisatelja Shane O’Mara, psihologa in nevroznanstvenika v knjigi Hvalnica hoji. Takole je dejal: »Hoja v družbi ponuja priložnost za pogovore, ki se ne bi mogli razviti na enak način ali pa se sploh ne bi razvili, če bi samo sedeli skupaj.« Ob tem stavku si je sposodil tudi misli Marka Twaina: »Pravi čar peš hoje ni v hoji in ne v pokrajini, ampak v govorjenju. Hoja daje takt premikanju jezika, požene kri po žilah in spodbudi možgane; pokrajinska kulisa in vonj po gozdu obdajata človeka z nezavednim in nevsiljivim čarom in tolažita oči, dušo in um; toda vrhunski užitek prinaša pogovor.«
Na takšen način smo se tudi udeleženci našega junijskega Pohoda Za srce srečali z očarljivo mehkobno dolenjsko pokrajino. Zbrali smo se pred Šport hotelom na Otočcu in najprej opravili vse prijavne formalnosti. Prisluhnili smo napotkom za varno hojo s strani organizatorja, torej predsednice naše Podružnice Petre Žagar in Gorazda Primica, ki je, skupaj z Markom Remsom, oba planinska vodnika PD Pohodnik Novo mesto, skrbel za vodenje pohoda, da smo sledili pravi poti do našega cilja v Šmarjeških Toplicah.
Da ne bi naših organizmov preveč utrudili in izčrpali, nas je organizator pred štartom oskrbel še z vrečko Magnezija Krka 400. Tako opremljeni smo pohodniki, skoraj 100 nas je bilo, dodali še svoje dobro razpoloženje in radost ob odločitvi, da bomo dan namenili dobremu počutju in se družno podali na približno 10 km dolgo krožno pot proti Termam Šmarješke Toplice in nazaj do Otočca.
Naša pot se je vila pretežno po naravnem terenu, preko travnikov, ob žitnih poljih, preko gozda, skozi vasi Lutrško selo, Dobovo, mimo Družinske vasi in ob desnem bregu potoka Toplica mimo litoželeznega vodnjaka s kipom ženske z vrčem v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah, kjer so nam gospa Vanda in gospa Petra preverile naš krvni tlak, pulz in saturacijo (nasičenost krvi s kisikom) ter se povzpeli na teraso Hotela.
Tega dne je bila terasa namenjena nam, zavzeli smo omizja, se prijetno namestili, si privoščili osvežilne napitke, vsak po svojem okusu, kuharji hotela pa so nam postregli s toplim obrok, s katerim smo si povrnili porabljeno energijo. Bili smo lepo sprejeti. Razpoloženje udeležencev, nasmejani obrazi ob klepetu, ki je izzvenel kot ščebet ptičkov v grmovju, so zgovorna dejstva, da smo se počutili dobro, in da nam je bil dan v zadovoljstvo.
Za zaključek nam je naša predsednica namenila še nekaj vaj za ohranitev lepih in zdravih nog, ki nam jih v zgibanki za zdravilo Flebaven predstavlja naš sponzor KRKA d. d. Novo mesto. V zdraviliškem parku, kjer smo se zbrali, da se še malo ozavestimo o pomenu zdravih nog, so nad nas prišle nič hudega preteč dežne kaplje, ki so nas kar hitro pospremile na pot k zaključku našega druženja. Torej do Otočca, kjer smo se zašli in se že povabili na naš naslednji Pohod Za srce v soboto, 5. oktobra na območje Dolenjskih Toplic, kamor seveda vabimo tudi vse vas, bralce tega prispevka. Vse podrobnosti boste našli v Napovedniku.
In na koncu avtorica tega član dodajam še misel v uvodu omenjenega avtorja, s katero se seveda močno strinjam: »Komaj čakam dan, ko bodo zdravniki po vsem svetu začeli pisati recepte za hojo kot osnovno obliko zdravljenja za izboljšanje zdravja posameznika in kolektivnega zdravja ter dobrega počutja.«
Zapisala: Sonja Gobec, PODRUŽNICA ZA DOLENJSKO
Foto: Sonja Gobec
